Ne pozabite: O delu svoje dohodnine odločate sami

Vsako leto imajo slovenski davčni zavezanci v rokah drobno, a pomembno možnost: odločiti, komu bo namenjen del njihove dohodnine. Če te pravice ne izkoristijo, denar preprosto ostane v državnem proračunu. Če pa izberejo enega izmed upravičencev – humanitarno organizacijo, društvo, kulturno ustanovo, športni klub, versko skupnost ali katero drugo organizacijo v javnem interesu – lahko neobremenjeno, brez dodatnega stroška, podprejo tiste, ki v družbi opravljajo delo, ki ga cenijo.

Podatki FURS razkrivajo, da se je v letu 2024 za namenitev dela dohodnine odločilo več kot 690 tisoč ljudi, s čimer je bilo zbranih več kot 17.374.988 € (leto poprej 15.245.822,27 €). Večina teh sredstev je končala v nevladnem sektorju, ki je pogosto odvisen od drobnih, a stabilnih podpor državljanov. Prav ti evri, ki nikogar ne bremenijo, pomagajo pokrivati tudi stroške programov, ki jih država ne financira: od pomoči ranljivim skupinam do ohranjanja kulturne dediščine in spodbujanja športa – pri čemer je kakovost programa odvisna od vsake posamezne organizacije. Pri tem pa ima vsakdo svobodo, da se odloči, katero organizacijo bo podprl.

Podatki FURS razkrivajo, da se je v letu 2024 za namenitev dela dohodnine odločilo več kot 690 tisoč ljudi, s čimer je bilo zbranih več kot 17.374.988 € (leto poprej 15.245.822,27 €).

Postopek namenitve je preprost. Kdor se je za to že kdaj odločil, s tem nima več dodatnega dela – njegova odločitev velja, dokler je ne spremeni. Kdor to počne prvič, lahko svojo izbiro odda prek eDavkov ali s fizičnim obrazcem, v katerem navede organizacijo in delež odstotka, ki ga želi določeni organizaciji nameniti. Vse upravičence je mogoče preveriti na uradnem seznamu, ki ga vsako leto objavi Finančna uprava.

Kdor se je za to že kdaj odločil, s tem nima več dodatnega dela – njegova odločitev namreč velja, dokler je ne spremeni. Kdor to počne prvič, lahko svojo izbiro odda prek eDavkov ali s fizičnim obrazcem. 

Bistvo tega postopka ni v administraciji, temveč v osebni odločitvi. Vsakdo ima možnost, da majhen del sicer nespremenljive davčne obveznosti usmeri organizaciji, za katero verjame, da dela dobro, koristno in je vredna podpore. Gre za tiho obliko državljanske odgovornosti, ki od posameznika ne terja več kot minuto pozornosti, a organizacijam olajša ali celo omogoči delo.

Zato je dobro, da državljani te pravice ne puščamo neizkoriščene. Če že moramo plačati davek, je smiselno, da vsaj o majhnem delu odločamo sami. Ta možnost nam ne daje več denarja, nam pa daje glas. Včasih je prav tak glas tisti, ki ohrani pri življenju projekte, za katere verjamemo, da si jih naša skupnost zasluži.