[Odprto pismo] Poziv k resnicoljubnosti in odgovornosti glede povezav v uradu predsednice države

Kot državljani ne moremo in ne smemo preprosto sprejeti razlage, da Nataša Pirc Musar leta 2009 ni vedela za tesno zasebno in poslovno vez med Krivolutskayo in Jegličem. Takšna trditev je v luči znanih dejstev preprosto neverodostojna.

Časovna in osebna prepletenost, ki je ni mogoče spregledati

Uradni dokumenti jasno kažejo, da sta bila Viktorija Krivolutskaya in Roman Jeglič v Rusiji prijavljena na istem naslovu še leta 2009. To je natanko isto obdobje, ko se je Krivolutskaya v Sloveniji že intenzivno družila z Natašo Pirc Musar prek športnega bowlinga.

Ne govorimo o bežnem znanstvu s sosednje steze, temveč o gradnji globokega osebnega odnosa, ki je kasneje prerasel v tekmovalne dvojice in celo visoko poslovno zaupanje, saj je Krivolutskaya postala prokuristka v predsedničinem zasebnem podjetju. Življenjsko neizogibno je, da v tako tesnem krogu prijateljstva in posla poznaš partnerja ali vsaj preteklost osebe, ki ji zaupaš svoje ključe in finance.

Profil Nataše Pirc Musar izključuje naivnost

Nataša Pirc Musar ni naključna oseba, ki bi jo bilo mogoče zlahka zavesti. Govorimo o nekdanji raziskovalni novinarki, vrhunski pravnici, odvetnici in nekdanji informacijski pooblaščenki. Njena celotna profesionalna rdeča nit je natančno preverjanje dejstev, brskanje po dokumentih in odkrivanje skritih informacij.

Predstava, da oseba s takšnim profilom, intuicijo in profesionalnimi izkušnjami v svojem najožjem osebnem in poslovnem krogu ne bi opazila, vedela ali preverila povezave z znanim slovenskim obveščevalcem, podcenjuje inteligenco slovenskih državljanov.

Resni varnostni pomisleki in tveganja za državo

Kar to zgodbo premakne iz sfere zasebnega opravljanja v sfero državnega pomena, so resna varnostna vprašanja. Če predsednica države resnično ni vedela za te povezave, to odpira zastrašujoč dvom o varnostnih protokolih v samem uradu predsednice republike. Kako je mogoče, da najožji sodelavci in prijatelji predsednice države, ki imajo dostop do njenega osebnega in profesionalnega življenja, niso varnostno preverjeni ali pa so njihovi stiki z bivšimi obveščevalnimi kadri spregledani? Takšno domnevno nepoznavanje preteklosti ne pomeni le osebne naivnosti, ampak predstavlja neposredno varnostno tveganje za ugled in varnost celotne države.

Uradna pojasnila predsednice delujejo kot naknadno, pomanjkljivo opravičilo za javnost, saj časovna dejstva in narava njihovega prijateljstva govorijo sami zase. Od najvišje predstavnice države pričakujemo popolno transparentnost, visoko stopnjo integritete in odgovornost do varnostnih vprašanj. Pometanje takšnih povezav pod preprogo s trditvami o »nepoznavanju« krha zaupanje v institucijo predsednika republike.

Državljani si zaslužimo jasne odgovore, ne pa zgodb, ki kljubujejo zdravi pameti.

Alenka Orel, društvo Zlata Slovenija