Neenakost pri plačevanju dolgotrajne oskrbe: ministrica napovedala odpravo razlik in poračune

Vlada je v četrtek določila predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je ob njegovi predstavitvi poudarila, da je začasni interventni poseg nujno potreben prvi korak, saj sistem, ki so ga podedovali, ni bil pripravljen na izvajanje. Predlog med drugim predvideva izenačitev plačil za primerljivo oskrbo, poenostavitev postopkov na centrih za socialno delo in začasni dodatek v višini 300 evrov bruto mesečno za zaposlene.

Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je ob predstavitvi predloga zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga je vlada določila na četrtkovi seji, poudarila, da je interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe z začasnimi ukrepi nujno potreben prvi korak. Dolgotrajna oskrba je po njenih besedah ena najpomembnejših reform na področju socialne varnosti, od katere ljudje upravičeno pričakujejo veliko. Pričakujejo predvsem večjo dostopnost storitev, manjše finančno breme in večjo socialno varnost.

Kot je povedala, so podedovali sistem, ki ni bil pripravljen na izvajanje, kakršnega je predvidel zakon. Namesto enostavnejšega delovanja je prinesel več birokracije, namesto enake obravnave vseh uporabnikov so nastale razlike med primerljivimi upravičenci, namesto stabilnega sistema pa številna odprta vprašanja glede financiranja, kadrov in same organizacije izvajanja dolgotrajne oskrbe. Po prevzemu ministrstva so skupaj z izvajalci, zaposlenimi in drugimi deležniki preverili stanje ter identificirali štiri glavne težave. Na podlagi ugotovitev so ocenili, da je interventni zakon z začasnimi ukrepi nujno potreben.

Niso le tehnične pomanjkljivosti zakona, povzročajo velike nepravičnosti in stiske

Prva težava je neenakost med uporabniki. Dva stanovalca z enakimi potrebami in enako oskrbo lahko v istem domu za starejše plačujeta različno ceno – takšna ureditev po besedah ministrice ni pravična. Druga težava je pomanjkanje kadrov. Če želijo zagotoviti kakovostne in dostopne storitve, morajo poskrbeti, da bo v sistemu dovolj ustrezno usposobljenega kadra. Tretja težava je velika obremenjenost vstopnih točk na centrih za socialno delo (CSD). Tam se izvajajo nekateri nepotrebni administrativni postopki, ki podaljšujejo odločanje in zaposlenim zmanjšujejo čas za delo z uporabniki. Trenutni sistem je po besedah ministrice poln birokracije. Četrta težava je neustrezen sistem minutnega obračunavanja storitev. Za prehod nanj še niso zagotovljene vse potrebne strokovne in informacijske podlage, zato bi bila njegova uvedba z oktobrom neizvedljiva.

Poračun preplačil za nazaj v obliki dobropisa

Kot je poudarila ministrica, te težave niso zgolj tehnične pomanjkljivosti zakona, saj v praksi povzročajo velike nepravičnosti in stiske. Potrjeni predlog jih rešuje z ukrepi, ki bodo veljali do 31. decembra 2027. Predlog najprej odpravlja neenakosti pri plačilih med uporabniki, tako da bodo vsi stanovalci domov za starejše z enakimi potrebami za enako oziroma primerljivo oskrbo plačevali enako. Zagotovljen bo tudi poračun preplačil za nazaj v obliki dobropisa. Hkrati ustvarja pogoje za večjo kadrovsko stabilnost sistema. Po predlogu bodo vsi zaposleni pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe od oktobra prejemali začasni dodatek v višini 300 evrov bruto mesečno. Po besedah ministrice gre za prvi korak k temu, da delo v dolgotrajni oskrbi postane privlačnejše. Dodatek bodo prejemali tudi zaposleni pri izvajalcih pomoči na domu, kar je po njeni oceni zelo pomembno, saj pomoč na domu trenutno deluje v zelo ozkem sistemu.

Razbremenjevanje in manj birokracije

Predlog razbremenjuje tudi vstopne točke na centrih za socialno delo in poenostavlja postopke, da bi bilo birokracije manj. Odločbe ne bodo več vsebovale načrta priporočenih storitev, ob spremembah uporabnikovega stanja pa obisk svetovalca z vstopne točke ne bo več potreben, saj bo predlog za prekategorizacijo pripravil multidisciplinarni tim. Če osebni načrt ne bo izdelan pravočasno, centrom za socialno delo prav tako ne bo več treba izdajati odločb o prenehanju pravice do dolgotrajne oskrbe. Do konca leta 2027 se podaljšuje tudi prehodno obdobje, v katerem se bodo storitve dolgotrajne oskrbe financirale po obračunskem dnevu. Za prehod na minutno obračunavanje namreč še ni dovolj strokovnih in informacijskih podlag, prav tako po besedah ministrice še ni jasno, ali je takšen način obračunavanja sploh najprimernejši in izvedljiv.

Ribičeva je pojasnila, da s predlogom rešujejo najnujnejša področja, vendar jih v prihodnje čaka še veliko dela, vključno s posegom na sistemski ravni. Cilj je, da v času veljavnosti začasnih ukrepov pripravijo vse potrebno, da bo sistem dolgotrajne oskrbe pozneje deloval stabilno in učinkovito ter ne bo obstajal samo na papirju. Interventni zakon je po njenih besedah prvi korak v tej smeri.

Ob vprašanju, kako ocenjuje prvih sto dni vlade, je Ribičeva odgovorila, da so bili uspešni, kar po njenem dokazuje tudi včerajšnje sprejetje zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Na vprašanje, ali je tudi na področju njenega resorja zaposlenih preveč, pa je odgovorila, da to zlasti glede na potrebe po kadrovski popolnitvi pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe ne drži. Pojasnila je, da je predsednik vlade Janez Janša govoril o ožji državni upravi oziroma zaposlenih na ministrstvih.