Cena ni težava; Slovence od javnega prevoza odvračajo počasnost in slabe povezave

Slovenci se javnemu prevozu večinoma ne izogibajo zaradi cene vozovnic, temveč zato, ker bi z njim za pot porabili preveč časa, ker ob potrebni uri sploh ni na voljo ali ker vozi preredko. Podatki Statističnega urada RS tako pred evropskim tednom mobilnosti razkrivajo precej preprosto težavo: avtomobilu se je težko odpovedati, če država potnikom ne ponudi uporabne alternative.

Skoraj 80 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 84 let, je leta 2025 na običajen delovni dan opravilo najmanj eno pot. Peš so opravili 19 odstotkov poti, z javnimi prevoznimi sredstvi pet odstotkov in s kolesom štiri odstotke. Avtomobil je bil uporabljen pri 69 odstotkih poti, bodisi v vlogi voznika bodisi sopotnika. Še izrazitejša je prevlada avtomobila pri poteh na delo. Te so predstavljale približno tretjino vseh opravljenih poti, kar 80 odstotkov zaposlenih pa se je na delo odpravilo z avtomobilom.

Podatki obenem kažejo, da glavni razlog za takšno izbiro ni razvajenost voznikov ali previsoka cena javnega prevoza. Kar 42 odstotkov prebivalcev, ki so se na delo vozili z avtomobilom, je odgovorilo, da javnega prevoza ne uporabljajo, ker bi z njim za pot do službe porabili preveč časa. Tako je odgovorilo 44 odstotkov moških in 40 odstotkov žensk, delež pa je presegel polovico med mladimi, starimi od 15 do 25 let. Naslednja težava je vozni red. Skoraj četrtina oziroma 23 odstotkov vprašanih je povedala, da javni prevoz ob času njihovega odhoda na delo ali vrnitve domov sploh ni na voljo. Nadaljnjih 11 odstotkov ga ne uporablja, ker povezave niso dovolj pogoste, šest odstotkov pa zato, ker je postaja preveč oddaljena. Deset odstotkov avtomobil potrebuje tudi zaradi drugih opravkov na poti.

Cene vozovnice ni med razlogi

Cena vozovnice med glavnimi razlogi za neuporabo javnega prevoza praktično ni bila omenjena. To je precej zgovoren podatek za prometno politiko, ki dostopnost javnega prevoza pogosto rešuje predvsem s subvencioniranimi ali brezplačnimi vozovnicami. Poceni vozovnica potniku ne pomaga veliko, če vlak ali avtobus za pot potrebuje bistveno več časa, ob potrebni uri ne vozi ali pa je najbližja postaja predaleč. Ob takšnih povezavah je težko pričakovati, da bodo prebivalci množično opuščali avtomobile zgolj zaradi pozivov k trajnostni mobilnosti. Podatki namreč kažejo, da za velik del zaposlenih javni prevoz ni slabša, temveč dejansko neuporabna možnost. Dokler pot z njim traja občutno dlje in zahteva prilagajanje redkim povezavam, bo avtomobil ostal logična izbira tudi za ljudi, ki bi se mu sicer morda želeli odpovedati.

Vozniki so imeli ob prihodu na delo večinoma zagotovljeno tudi brezplačno parkiranje. Avtomobile jih je brez plačila parkiralo 91 odstotkov, največkrat na parkiriščih podjetij oziroma organizacij, v katerih so bili zaposleni, ali na javnih površinah, denimo ob cestah. Parkirnino je plačalo le osem odstotkov voznikov. Večina se je vozila sama. Za sopotništvo, pri katerem si več oseb deli avtomobil in stroške goriva ter se lahko pri vožnji izmenjuje, se je med zaposlenimi, samozaposlenimi, dijaki in študenti odločilo 19 odstotkov ljudi. Leta 2021 je bilo takšnih 18 odstotkov, leta 2017 pa 23 odstotkov. Med uporabniki sopotništva se je tako vsak dan vozil približno vsak peti. Med dnevnimi uporabniki je bilo 65 odstotkov moških, medtem ko je njihov delež leta 2017 znašal 56 odstotkov. Največ vsakodnevnih sopotnikov je bilo v vseh treh opazovanih letih starih od 41 do 55 let; leta 2025 so predstavljali 38 odstotkov vseh.

Tudi izposoja koles ostaja omejena

Precej omejena ostaja tudi uporaba sistemov za izposojo koles, kot so BicikeLJ, KRsKOLESOM, MBajk in KolesCE. Lani jih je uporabljalo sedem odstotkov prebivalcev. Med uporabniki je bilo največ starih od 26 do 40 let, in sicer 35 odstotkov, sledili so mladi med 15. in 25. letom z 28 odstotki. Vsak dan si je kolo izposodilo le pet odstotkov uporabnikov, medtem ko jih je 61 odstotkov sistem uporabilo zgolj nekajkrat na leto. Med vsakodnevnimi uporabniki je bilo največ mladih od 15 do 25 let, med občasnimi pa prebivalcev, starih od 26 do 40 let. Električni skiro si je lani izposodil le dober odstotek prebivalcev, starih od 15 do 84 let. Dve tretjini uporabnikov sta bili moških, 37 odstotkov pa jih je bilo starih od 15 do 25 let. Vsak dan si je skiro izposodilo tri odstotke uporabnikov, približno dve tretjini pa le nekajkrat na leto.

Med letoma 2017 in 2025 se je število koles v slovenskih gospodinjstvih povečalo za štiri odstotke, število električnih prevoznih sredstev pa za več tisočkrat. Toda še tako veliko število koles, električnih skirojev in promocijskih tednov mobilnosti ne more nadomestiti javnega prevoza, ki ljudi ob potrebnem času in v razumnem času ne pripelje od doma do službe. Dokler se ne spremeni predvsem to, bo geslo »Mobilnost brez emisij za vse« za velik del države ostalo predvsem geslo.