Nekateri sindikati ocenjujejo, da gre pokojninska reforma v škodo delavcev in upokojencev

»Dovolj je kompromisov na račun naše prihodnosti! Dovolj imamo skritih dogovorov in izključevanja delavcev,« je sporočilo deset borbenih sindikatov ZSSS, ki ocenjujejo, da je pokojninska reforma zgolj navidezno usklajena. Sporočili so, da se bodo z vsemi sredstvi borili proti uresničitvi dogovora, ki so ga socialni partnerji podpisali prejšnji teden.

Kot smo poročali pred tednom dni, so socialni partnerji podpisali dogovor o pokojninski reformi. »Vesela sem, da je prevladal razum in dogovor, da ne bomo spreminjali ali celo povečevali prispevnih stopenj ter s tem še bolj obremenjevali podjetja. Naj jasno povem, da nikakor ne bi mogli pristati na to, da bi pokojninska reforma še dodatno obremenila podjetja. To bi ob vseh ostalih obremenitvah vodilo v še večjo nekonkurenčnost podjetij v Sloveniji, ogrožanje njihovega poslovanja in delovnih mest zaposlenih,« je poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. Po besedah glavnega izvršnega direktorja GZS Mitje Gorenščka se mora država zavedati omejitve, da delodajalci ne morejo prispevati več. Že sedaj je namreč davčni primež podjetij v Sloveniji pri povprečni plači precej nad povprečjem OECD, pri čemer še posebej izstopajo visoki prispevki. Iz vrst delodajacev smo tudi izvedeli, da je razporeditev prispevne stopnje med delodajaci in delojemalci sekundarnega pomena - ob enakih stroških dela delavcu na koncu ostane enako, prerazporeditev na neto plače ne bi imela vpliva.

Medtem ko so bili delodajalci relativno zadovoljni z dogovorom, pa je sedaj svoje nestrinjanje izrazilo 10 od skupno 22 sindikatov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Da pokojninska reforma škodi bodočim upokojencem in je v korist kapitalu med drugim menijo v Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije (SPGS), Sindikatu kmetijstva in živilske industrije Slovenije, Sindikatu državnih organov Slovenije, Sindikatu gostinstva in turizma Slovenije in v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije. »V prvi vrsti nam je nekaj nezaslišanega, da se strani vlade in sindikatov ta reforma predstavlja kot nekaj dobrega,« nam je povedal David Švarc iz Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije, ki je ocenil, da je odlična le za delodajalsko stran. »Kar se tiče delavcev in upokojencev pa je škodljiva in katastrofalna,« je poudaril, da je pokojninska reforma nastavljena na način, da bo vsaka naslednja generacija za enako delo prejemala nižjo pokojnino. V SPGS poslanke in poslance državnega zbora pozivajo, da jih v zakonodajnem postopku ustrezno amandmirajo ali zakon v celoti zavrnejo.

Švarc: reforma gre v škodo delavcev in upokojencev

Ko je šla vlada v postopek sprememb pokojninske zakonodaje, je po besedah sindikalista navedla tri cilje. Dostojnost pokojnin, transparentnost oziroma zaupanje v pokojninski sistem ter vzdržnost pokojninskega sistema. »Mi poudarjamo, da so to vzdržnost pokojninskega sistema v celoti naložili delavcem in upokojencem,« je Švarc opozoril, da imajo delodajalci drugo najnižjo prispevno stopnjo v Evropi, medtem ko imajo delavci drugo najvišjo - kar je za njih nekaj nesprejemljivega. Po Švarčevi oceni torej delodajalci ne bodo prispevali k vzdržnosti pokojninskega sistema, plačevali bodo dvakrat manj kot delavci. V 16 državah po Evropi delodajalci plačujejo več kot delavci, v štirih državah plačujejo enako, samo na Madžarskem in v Sloveniji pa delodajalci plačujejo manj kot delavci. Na Nizozemskem in Litvi delodajalci ne plačujejo nič. Na račun tega so po Švarčevih besedah v imenu vzdržnosti tudi dvignili starostno mejo za delavce, podaljšali obdobje za izračun pokojninske osnove, poleg tega je prišlo tudi do spremembe usklajevanja pokojnin. »Vsa leta plače rastejo izrazito hitreje kot je inflacija, pokojnine bodo z leti le še padale in izgubljale na vrednosti,« je Švarc ocenil, da gre reforma v škodo delavcev in upokojencev. Za njih je povsem nepredstavljivo, da so sindikalne centrale lahko podpisale kaj takega. »Marsikateri delavec bo delal dlje, dlje časa bo vplačeval v pokojninski sistem, na koncu pa bo izčrpal manj kot je do zdaj,« je še opozoril Švarc in dodal, da mu je žal, da se niso temu uprli vsi sindikati. Sploh tisti, ki podpirajo delavke in delavce v delovno intenzivnih panogah. Čudi ga tudi, da je sindikat upokojencev podpisal tak dogovor, kljub temu, da je še dan pred podpisom javno kritiziral vse te spremembe.

Frančiška Četkovič (predsednica Sindikata upokojencev Slovenije) je namreč prejšnji teden pri Marcelu dejala, da so pričakovali, da se bo prispevna stopnja delodajalcev in delavcev vsaj izenačila ter ocenila, da bo kupna moč upokojencev padala. Trenutno je pod pragom revščine blizu 300 tisoč upkojenk in upokojencev, po mnenju Četkovičeve pa se bo ta številka po vsej verjetnosti dvigovala.

Švarca čudi, da je sindikat upokojencev podpisal tak dogovor, kljub temu, da je še dan pred podpisom javno kritiziral vse te spremembe.

Negotovosti v mladosti se pridružuje še negotovost v starosti

Na ponedeljkovi novinarski konferenci je predsednik sindikata kulture in narave Slovenije-Glosa Mitja Šuštar dejal, da je ta reforma škodljiva. »Pozivamo vlado, da jo umakne, če ne, vas bodo umaknili drugi. Narod ni glup, kot je nekoč rekel neki politik«, je poudaril, da si narod marsikaj zapomni, volitve pa se bližajo. »Kategorično trdim, da so se pogovarjali pod mizo, po domače rečeno, in žal imamo tudi občutek, da je šlo za neko vezano trgovino,« je ocenil generalni sekretar Sindikata kmetijstva in živilske industrije v Sloveniji Boris Frajnkovič. Opozorili so tudi na dejstvo, da je že zadnji dve desetletji vsaka generacija deležna slabših zaposlitvenih pogojev.

Ob mirovanju pokojninskega sistema so se leta dogajale reforme trga dela: predvsem fleksibilizacija, ki je mlade podvrgla letom prekarnega dela. Na njenem vrhuncu je bilo po njihovih podatkih v Sloveniji kar 70 odstotkov mladih zaposlenih na atipične načine, preko kratkih pogodb in posledično z minimalnimi vplačili v pokojninsko in socialno blagajno. Ta ista država danes tarna nad nevzdržnostjo pokojninskega sistema in prelaga breme reševanja sistema na te iste prekarizirane delavce. »Jasno je namreč, komu se bo najbolj poznala širitev obdobja za izračun osnove iz sedanjih najboljših 24 let na 35 let - prav generacijam, ki zaradi prekarnih zaposlitev ne bodo mogle sestaviti niti 24 dobrih let,« so opozorili sindikati in dodali, da se negotovosti v mladosti zdaj pridružuje še negotovost v starosti.