Neuralink: Elonu Musku se mudi ustvariti "superčloveka" s čipom v možganih

POSLUŠAJ ČLANEK
Podjetje Neuralink Elona Muska, ki proizvaja možganske čipe, je prejšnji teden sporočilo, da je ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) odobrila prvo klinično preskušanje čipov na ljudeh.  

Čipi so že bili testirani na opicah, sicer pa so zasnovani za interpretacijo signalov, proizvedenih v možganih, in posredovanje informacij napravam prek Bluetootha. 

Neuralink je odobritev označil za "pomemben prvi korak, ki bo nekega dne omogočil, da bo naša tehnologija pomagala mnogim ljudem". 

Podjetje Neuralink poskuša ustvariti nov način, ki bi računalnikom omogočal neposredno komunikacijo s človeškimi možgani. Upajo, da bi se Neuralink tako lahko spopadel s kompleksnimi nevrološkimi stanji, za katera se je do zdaj izkazalo, da jih medicinska intervencija ne more rešiti. Ta segajo od paralize in slepote do depresije in shizofrenije. Prav tako naj bi nekaterim invalidnim osebam pomagal pri uporabi računalnikov in mobilne tehnologije. 

Postopek temelji na vsaditvi majhnega hermetično zaprtega čipa neposredno v pacientove možgane. Čip je povezan s 1024 drobnimi elektrodami, ki niso debelejše od človeškega lasu, napaja pa ga baterija, ki jo je mogoče brezžično polniti. Ustvaril bi vmesnik z zunanjim računalnikom, kar bi mu omogočalo pošiljanje in sprejemanje signalov. 

Čeprav osvoji večino naslovnic, Elon Musk ni edini, ki poskuša doseči napredek na področju, ki je uradno znano kot raziskava vmesnika možgani-stroj ali možgani-računalnik. 

Medtem ko je večina podjetij, ki želijo komercializirati možganske vsadke, osredotočena na osebe z zdravstvenimi potrebami, pa ima Neuralink večje ambicije: ustvariti napravo, ki ne le obnovi človeško delovanje, ampak ga izboljša in končno pomaga doseči simbiotični odnos med ljudmi in umetno inteligenco. 


Preveliko hitenje? 


Prejšnji poizkus Neuralinka za pridobitev odobritve FDA je bila zavrnjen iz varnostnih razlogov, je poročala tiskovna agencija Reuters, ki je navajala več trenutnih in nekdanjih zaposlenih. 

Zaposleni v Neuralinku so namreč lani za Reuters povedali, da je podjetje hitelo in zamočilo operacije na opicah, prašičih in ovcah, kar je povzročilo smrti več živali, kot je bilo potrebno, saj da je Musk pritiskal na osebje, da bi prejeli odobritev FDA.  

V enem primeru leta 2021 je podjetje 25 od 60 prašičem vsadilo naprave napačne velikosti. Vsi prašiči so bili nato pokončani – napaka, ki bi se ji po mnenju zaposlenih zlahka izognili z več pripravami. 

Agencija Reuters je takrat poročala, da je FDA opozorila na številne varnostne pomisleke glede Neuralinka, ki jih je treba obravnavati, preden odobri poskuse na ljudeh. Nekatera vprašanja so vključevala litijevo baterijo naprave, možnost selitve žic vsadka v možgane in izziv varne ekstrakcije naprave brez poškodb možganskega tkiva. 

Kaj pomeni dovoljenje? 


Ni še jasno, kdaj bi se lahko začela klinična preskušanja nove tehnologije. Register pacientov na spletni strani Neuralinka kaže, da so do sodelovanja upravičeni samo pacienti z določenimi stanji – vključno s paralizo, slepoto, gluhostjo ali nezmožnostjo govora. 

Klinično preskušanje naprave na ljudeh tudi ni jamstvo za regulativni ali komercialni uspeh. Neuralink in drugi se bodo morali soočiti z intenzivnim nadzorom FDA, da so njihove naprave varne in zanesljive, poleg tega pa se bodo soočili z etičnimi in varnostnimi vprašanji, ki jih sproža tehnologija, ki bi lahko zagotovila kognitivno prednost tistim z vsadkom. 

Dejstvo, da je FDA odobrila začetek testiranja na ljudeh, pomeni, da je podjetje premagalo nekatere izzive. Razumljivo je tudi, da še ni podatkov o morebitni škodi. To se bo spremenilo s testiranjem na ljudeh in bo ključno za razvoj podobnih izdelkov. 

Etične dileme 


Posledice te tehnologije so osupljive. Ravno pred dnevi so zdravniki v Švici ustvarili "digitalni most" med možgani in hrbtenjačo moškega, ki je bil desetletje paraliziran po nesreči z motorjem. Moški zdaj že normalno hodi. 

Že testiranje na živalih, ki ga je izvajal Neuralink, je sprožalo zaskrbljujoča moralna vprašanja. Enako velja za zamisel o ustvarjanju "transljudi", ki morda nimajo nobenih slabosti, ki bi jih bilo treba popraviti, ampak samo želijo imeti večje mentalne sposobnosti. Kdo dobi te izboljšave? Kdo jih plača? In ali ustvarjamo novo mojstrsko raso, ki bo vladala "navadnim" ljudem? Ali bo nevronski čip Neuralink zvesto poročal o vsaki naši budni misli v osrednjo zbirko podatkov, kjer je mogoče dekodirati vse naše ideje in preference ter jih deliti z oglaševalci? Takšna in podobna pomembna vprašanja si zastavljajo pri CleanTechnica. 

Tehnologija rojeva novo področje moralnega raziskovanja: nevroetiko. Tukaj razprave postanejo bolj znanstvenofantastične.  

“Kakšne so na primer posledice kršitev zasebnosti, ko se zadevni podatki nanašajo na misli ljudi? Kako lahko zagotovimo, da pomanjkanje dostopa ne bo povečalo družbene neenakosti? Kaj se zgodi, ko lahko te informacije neposredno vnesemo v možgane?” je za DW dejal Giacomo Valle, nevronski inženir z Univerze v Chicagu v ZDA. 

Navsezadnje je vloga znanstvene fantastike, da nas pripravi na to, kar se lahko zgodi v prihodnosti. Opozorila o nadzoru in tehnološkem nadzoru so bila prisotna v romanih zgodnjega 20. stoletja, kot sta Krasni novi svet in 1984

Smo jim prisluhnili? 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike