Nevladniki na cesti: Ne moreš biti odvisen od tistega, ki mu napoveš totalno vojno

Foto: Google Street view
Ministrstvo za kulturo se je odločilo, da izprazni stavbo na Metelkovi 6. Okrog 18 društvom in zavodom, ki imajo v stavbi svoje prostore, so predlagali sporazumno prekinitev najemne pogodbe, v kolikor pa je ne sprejmejo, napovedujejo prisilno deložacijo.

Nevladniki, ki stavbo uporabljajo brezplačno, so se postavili na okope. Z njimi tudi mediji. Napovedali so da stavbe ne bodo zapustili. Še več, z vsemi silami se bodo uprli napadom na civilno družbo, neodvisno kulturo in demokracijo.

[su_note]Zvočnemu posnetku komentarja Petra Meršeta lahko prisluhnete na koncu prispevka.[/su_note]

Ministrstvo za kulturo je lastnik stavbe. Stavbo nameravajo prenoviti, ker je statično neustrezna, zamaka ji streha, odpadajoči strešniki so že poškodovali eno vozilo, stene nimajo izolacije. Ker bo prenova res temeljita, bodo zamenjali še instalacije, prenovljeno stavbo pa bo nato uporabljalo ministrstvo. Kot lastnik stavbe vsekakor imajo to pravico.

Kaos zunaj, kaos znotraj


Pogled od zunaj kaže, da je stavba potrebna prenove, kako je znotraj ne vem, ker še nisem bil tam. Mnenja o stanju notranjosti se med ministrstvom in nevladniki močno razlikujejo. A zagotovo v stavbi vlada kaos na področju preglednosti, kdo sploh v njej biva oz. deluje.

Ministrstvo namreč trdi, da je soglasje izdalo osemnajstim organizacijam, ni pa jim znano, koliko drugih organizacij zgradbo uporablja brez soglasja. Med take verjetno spada društvo Asociacija. Društvo, ki pravi, da skuša zagotavljati trajnostne pogoje za profesionalno delovanje nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, namreč ni na omenjenem seznamu. Ima pa na tem naslovu registriran sedež društva.

Glede na to, da mora zastopnik društva ob registraciji predložiti soglasje lastnika stavbe, se lahko upravičeno vprašamo, kako so se sploh registrirali. Mimogrede, omenjeno društvo se omenja med glavnimi organizatorji neprijavljenih protivladnih protestov ob petkih.
Komunikacija je ena večjih šibkosti aktualne vlade, zaradi česar se ustvarja vtis, da »neposlušne« organizacije na cesto mečejo načrtno. A bodimo iskreni. Bi boljša komunikacija našla »lepše mesto« pri deložiranih nevladnikih?

Zasebni inštituti v javnem interesu


Med organizacijami, ki pa imajo soglasje ministrstva, najdemo Mirovni Inštitut, Zavod Maska, Zavod SCCA za sodobno umetnost, Mesto žensk in druge. Mirovni inštitut je tista organizacija, ki je sodelovala pri pripravi mednarodnega poročila, ki je ukrepe slovenske vlade v času epidemije predstavilo med najbolj brutalnimi in nedemokratičnimi, čeprav niso bili niti blizu nekaterim drugim evropskih državam.  Za svoje delo je v zadnjih 17 letih od države prejel skoraj 5 milijonov evrov.

Zavod Maska vodi »umetnik«, ki se je preimenoval v Janeza Janšo. Za svoje delovanje so v istem obdobju prejeli štiri milijone in pol davkoplačevalskega denarja. Mesto žensk se denimo osredotoča na feminizem in enakost spolov v kulturi. Za ta prizadevanja so prejeli že blizu 2 milijona davkoplačevalskih evrov. Vse to poleg tega, da v javni stavbi bivajo brezplačno. S tem jim država posredno podari še 10 do 15 tisoč evrov na leto, ki bi jih sicer morali nameniti za najemnino prostorov.

Vse omenjene organizacije sicer delujejo v javnem interesu. In večinoma so to zasebni zavodi. Kako ironično, pa interese zasebnih zavodov, ki javne dobrine (stavbo) izkoriščajo zastonj, pred deložacijo najglasneje zastopa prav stranka Levica, ki je v primeru kakšnih drugih zasebnih zavodov, denimo izobraževalnih ali zdravstvenih, glasna zagovornica javnega pred zasebnim.

Kot veliki osamosvojitelji so leta 1993 zasedli poveljstvo JLA


Pri svojih zahtevah pa so brezplačni najemniki tudi povsem izgubili stik z realnostjo. Med argumenti, zakaj bi jih ministrstvo moralo pustiti v zgradbi, navajajo tudi, da so leta 1993 zgradbo, ki je bila prej poveljstvo JLA, zasedli. Ta zasedba zgradbe pa je po njihovo predstavljala enega ključnih simbolnih trenutkov demokratizacije po osamosvojitvi države.

To, da leto in pol po tem, ko je zadnji vojak JLA zapustil Slovenijo »zasedeš« njihovo nekdanje poveljstvo, je vsekakor junaštvo brez primere. Glede na razmere, bi lahko tudi rekli, da so zgradbo ukradli Republiki Sloveniji, ki je že tedaj bila njen lastnik. In ko smo že pri osamosvojitvi. Hvalijo se tudi s prizadevanji k demilitarizaciji konec 80-tih let. Če bi jim le ta dejansko uspela, se Slovenija ne bi imela s čim braniti pred agresorsko Jugoslovansko ljudsko armado. In nekaj podobnega z nasprotovanjem skrbi za slovensko vojsko tudi prek investicij nadaljujejo še danes.

Vlada vrača udarec, z nizkimi ocenami za stil


Način, kako se je ministrstvo lotilo zadeve, je vse prej kot lep. Na žalost tudi ni to prva poteza vlade »brez stila«, ki v javnosti, pogosto po krivem, še utrjuje vtis »avtokratičnosti«. Vsaj nerodno je, da od organizacije, ki je v prostorih morda več kot 20 let, zahtevaš podpis sporazumne prekinitve najemne pogodbe v osmih dneh in izselitev v treh mesecih, sredi vrhunca epidemije.
Govoriti o neodvisni kulturi v primeru zavodov, ki se bogato napajajo od države in so povsem uslužni skrajno levi politični opciji, je najmanj naivno, če ne povsem neiskreno.

Komunikacija je ena večjih šibkosti aktualne vlade, zaradi česar se ustvarja vtis, da »neposlušne« organizacije na cesto mečejo načrtno. A bodimo iskreni. Bi boljša komunikacija našla »lepše mesto« pri deložiranih nevladnikih? Upam si stavit, da ne.

Prav med njimi in vlado namreč divja totalna vojna. In te vojne ni sprožila vlada. Prav te organizacije so tožarile vlado v tujini, orkestrirale pristransko kritična poročila mednarodnih institucij, članke v svetovnih medijih in proteste proti vladi, ki še ni niti prisegla. Demokratični vladi.

Govoriti o neodvisni kulturi v primeru zavodov, ki se bogato napajajo od države in so povsem uslužni skrajno levi politični opciji, je najmanj naivno, če ne povsem neiskreno. Napad na civilno družbo tudi ni nezagotavljanje brezplačnih prostorov. Status organizacije v javnem interesu daje možnost, da dobiš prostore v najem brezplačno, ne pomeni pa, da si do tega a priori upravičen.

Če pa že le to uživaš, verjetno veš, da ne smeš gristi roke, ki te hrani. Deložirani nevladniki so precej dolgo grizli davkoplačevalsko roko.

Nikomur ne privoščim, da ga najemodajalec vrže na cesto sredi epidemije. Prav tako si želim, da bi bili zmožni kulturnega dialoga in sodelovanja. A sem toliko realist, da se zavedam, da če z nekom začnem totalno vojno, me bo udaril nazaj, tam, kjer je močan on.

Denimo tako, da bo pač prenova ene zgradbe bolj temeljita, kot bi bila morda v kakšnih drugih okoliščinah. Nenazadnje ima kot lastnik zgradbe to možnost. Vsekakor to v tej vojni ne bo prvi nizek udarec.

Zvočni posnetek komentarja Petra Meršeta

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike