»Noben zakon ni nad kodeksom medicinske etike,« pravi dr. Brecelj o pomoči pri usmrtitvi. Kaj pravijo pravniki?

Jakob Vid Zupančič

Na predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja, ki ureja postopek usmrtitve s pomočjo in evtanazije, se je ostro odzval kirurg, sicer predsednik strateškega sveta za zdravstvo, dr. Erik Brecelj. Kot je povedal sam, ni noben zakon nad kodeksom medicinske etike in bi raje vrnil licenco, kot da bi moral zaradi tega zakona kršiti kodeks.


Na Brecljeve besede se je odzval dddr. Andrej Pleterski, eden od petih avtorjev besedila Zakona o prostovoljnem končanju življenja. Po njegovih besedah je, če je zakon ustaven, kodeks zdravniške etike podrejen temu zakonu.

Zakon, ki bi od zdravnikov množično terjal, da podajo ugovor vesti, je po besedah predsednice Zdravniške zbornice dr. Bojane Beović neprimeren in neustrezen.

Brecelj: Vlada lahko sprejme kakršenkoli zakon, pa kodeksa ne bom kršil


Brecelj je v svoji izjavi za medije povedal, da je kot zdravnik zavezan kodeksu medicinske etike. Nad njim pa, vsaj po njegovem mnenju, ni noben zakon. Imamo primere iz zgodovine, ko so si razni diktatorji izmišljevali zakone in ukazovali zdravnikom početi stvari, za katere nas je lahko sram, je bil oster Brecelj.


Evtanazija je v nasprotju s kodeksom medicinske etike in vlada lahko sprejme kakršenkoli zakon, pa kodeksa ne bo kršil. Kot je še povedal Brecelj, je kontaktiral ljudi iz hospica ter ljudi s paliativne medicine. Ta ni dovolj dobro urejena, zato je tako njihovo kot Brecljevo mnenje, da dokler paliativna medicina ne bo ustrezno urejena, se ne moremo pogovarjati o evtanaziji.


Prav tako 130 tisoč ljudi v Sloveniji nima svojega osebnega zdravnika. Tem ljudem pa očitno ponujamo evtanazijo. Vse diskusije Brecelj vidi kot priložnost, da se začne pogovarjati o paliativni medicini in o tem, kaj je potrebno storiti. Debata o evtanaziji naj bo sprva debata o paliativni medicini, je povedal Brecelj.


Po Brecljevih besedah večine pacientov ni strah smrti, ampak umiranja. Predvsem, da bodo v zadnjih trenutkih svojega življenja ostali sami in da ne bo nihče skrbel za njih. To je področje, na katerem bi po Brecljevih besedah morali delati in ponuditi rešitve tako svojcem kot bolnikom, in ne zgolj samo bolnikom.


Če bi se evtanazija na željo pacienta izvajala v zdravstvenih ustanovah, Brecelj meni, da bi ljudi potem res postalo strah.



Formalno gledano pravila etike niso nad zakonom, a jih vseeno ne smemo povsem ignorirati


Predlog zakona so sicer pripravili v Društvu Srebrna nit. Na Brecljeve besede se je za RTVSLO že odzval Andrej Pleterski, sedaj upokojenec, nekdaj pa zaposlen na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, eden od petih avtorjev besedila Zakona o prostovoljnem končanju življenja.


Po njegovih besedah je, če je zakon ustaven, kodeks zdravniške etike podrejen temu zakonu. V Srebrni niti se sicer strinjajo v tem, da je treba krepiti in razvijati paliativno oskrbo, dodal pa je še, da v društvu upajo, da je Brecelj že kaj ukrenil na tem področju.


Z Erikom Brecljem se strinja tudi predsednica Zdravniške Zbornice Bojana Beović. Za Domovino je dejala, da njen zdravniški kolega izpostavlja prave stvari. Slovenija je država, ki ne zna poskrbeti za ranljive in starejše, je povedala Beovićeva.


»Nimamo ustrezno urejene paliativne medicine, in sicer na način, da bi bila vsem dostopna. V takih razmerah sprejemati neki populističen zakon, ki tako globoko posega v življenje ljudi, je nesmiselno in neprimerno,« je opozorila. Licence sicer verjetno ne bo treba vračati zgolj zaradi tega, je poudarila, se pa bodo zdravniki poslužili ugovora vesti, ki je možnost, ki jo v takem primeru zdravniki imajo na razpolago.


Seveda bi šlo v takem primeru za zelo nenavadno in skrajno potezo. Da bi bilo zaradi zakonodaje treba dajati ugovor vesti, se do sedaj še ni zgodilo. Zakon, ki bi od zdravnikov množično terjal, da podajo ugovor vesti, je po besedah Beovićeve neprimeren in neustrezen.


Zdravniška zbornica je pred dnevi pozvala k umiku zakona in nadomestitvi z ukrepi, ki bi izboljšali stanje ranljivih, o čemer smo pisali v tem prispevku: Zdravniki so jasni, da predlog zakona o pomoči pri samomoru nasprotuje humanističnim načelom in promovira »de facto umor«

Povprašali smo tudi pravnega strokovnjaka dr. Rajka Pirnata z ljubljanske pravne fakultete. Pirnat je povedal, da formalno gledano ne drži, da ni noben zakon nad pravili etike. Je pa res, da so pravila medicinske etike zelo uveljavljena pravila z dolgo, 2000-letno tradicijo in tako res nima smisla sprejemati zakona, ki bi bil v nasprotju s temi pravili.


Tu je sicer potem na mestu vprašanje, ali so res v nasprotju s temi etičnimi pravili. Po mnenju nekaterih zdravnikov so. Nekatere države sicer imajo podobno ureditev, kot jo predlaga zakon društva Srebrna nit. V vsakem primeru pa je zaradi velikega pomena pravil zdravniške etike potrebno biti še posebej previden, da jih zakon res ne bi kršil, je poudaril Pirnat.


O potrebi po pravilnem razumevanje predlogov, ki so javnosti, in uporabe pravilnih terminov pa je v svojem komentarju pisal dr. Gabriel Kavčič, kjer opozarja, da ob govoru o evtanaziji neredko srečamo mešanje megle.

Zagovorniki radi poskrbijo, da se uporablja izrazoslovje, ki zakriva dejstva, in ljudje zato nasedajo. Pri evtanaziji gre za uboj človeškega bitja, ki je povsem odvisno od pomoči drugih. Pacienta v tem primeru medicinsko zastrupimo ali pa mu odtegnemo dolžno osnovno nego, kot so hranjenje, hidracija in predihovanje.

Celoten njegov komentar z naslovom: »Na kaj ljudje nasedajo, ko gre za evtanazijo«
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Evtanazija! Da ali ne? Vprašanje je primerno za srednji vek, za sodobnega človeka je sramota!
  • 07. 11. 2025
Kapitulacija človečnosti
  • 08. 11. 2025
Pavel Rupar in prim. Majda Zbačnik, Glas upokojencev Pavla Ruparja: Med upokojenci ne ločujemo levega in desnega, oba imata enako minimalno pokojnino
  • 13. 03. 2026