Nov teden pod Golobovo vlado je prinesel novo polomijo za zdravstveni sistem

Vir: Pixabay

Tokrat škodljive spremembe uvajajo z interventnim zakonom, ki je sicer instrument za izredne primere. Nujen postopek, komaj kaj javne razprave in o upoštevanju stroke ne duha ne sluha. Da so potrebne spremembe, je vsem jasno. Problem pa nastane, ker je vlada v nujen postopek podtaknila stvari, ki z nujnim postopkom nimajo nobene povezave, ampak spadajo bolj v repertoar skrajne Levice, ki nas že dobro leto vodi strumno v Sibirijo tridesetih let 20. stoletja.

Če pogledamo vsebino teh predlogov, lahko vidimo, da vlada ni kos vodenju večjih sistemov. Zmorejo le nekaj sprememb, bolj ali manj škodljivih, ki so jim jih prišepnile kakšne nevladne organizacije. Glede na to, da gredo vsi predlagani ukrepi v smeri še večjega državnega obvladovanja sistema in v zmanjšanje pravic posameznikov, lahko sklepamo, da nič od tega ni nastalo naključno in ni plod nesporazuma, kot se sedaj brani ministrica. Le dobili so jih pri podtikanju skrajno leve agende, zdaj pa mora pojesti, kar so ji drugi skuhali.

Neukrep št. 1: uvajanje prisilnega dela

45. člen določa, da se v primeru naravnih nesreč in vojne prekinejo dopusti, stavke in se aktivira ves razpoložljiv kader – tudi zasebniki in upokojeni zdravniki. Ta člen v resnici že obstaja in ni sporen – v stiski gremo pomagat, v covidu se je to jasno pokazalo. Vojna bi bila še takšen primer. Kaj je potem tukaj spornega? Da so dodali vejico in zatem stavek, da je pomanjkanje zdravnikov tudi razlog za vpoklic celo zdravnikov iz zasebnega sektorja, da gredo delat v javne ustanove. To se pravi, da lahko po sprejemu tega zakona zdravnikom odrejajo delo po državi, ne da bi se kdo s čim strinjal.

To je nadgradnja prav tako slabe ideje, da se prisili družinske zdravnike, da delajo v urgentnih centrih, kjer nihče noče delati, ker so pogoji izjemno stresni. Sem osupel, da je to predlagal strateški svet za zdravstvo. Si nisem mislil, da se bo treba moji generaciji za to boriti, ampak: vsako prisilno delo je nedopustno.

Neukrep št. 2: zmanjšanje dodatkov timom družinske medicine

Timi družinske medicine dobijo finančno nagrado, če imajo več vpisanih pacientov, kot je norma. Ta dodatek dobijo tako zdravnik kot medicinska sestra in administrativno osebje. Predlog predvideva prepolovitev teh dodatkov. Zdaj, če mene vprašate, ali mora nekdo dobiti dodatnih tisoč evrov neto, ker dela čez normo, najbrž ne. Meni se nasploh zdi napačna ta huda centralizacija, kjer je treba vsako ambulanto organizirati, voditi in nagraditi z ministrstva.

Naj vsak vpiše toliko pacientov, kot hoče, in naj bo plačan po tem, koliko naredi in kako kvalitetno delo opravi. Pavšalni dodatki kar tako rušijo notranje razmere v zdravstvenih poklicih, saj se zdaj tepejo za delo v ambulantah za neopredeljene, medtem ko silijo specializante 3. letnika specializacije, da vpisujejo paciente.

Uvajajo tudi neko finančno spodbudo mladim zdravnikom, ki se bodo odločili za specializacijo iz družinske medicine. Zakaj pa ne tistim, ki se odločajo za infektologijo? Tudi nas primanjkuje, veste. Ampak če sredstva dajemo tistim, ki več rabijo, potem ustvarjamo tekmovanje v tem, kdo je večji revež. To pa ni zdravo za razvoj nobene družbe.

Neukrep št. 3: bolniška nadomestila

Po novem se bo bolniško nadomestilo v breme delodajalca povečalo z 20 na delovnih 30 dni. Takšen ukrep sugerira, da se bolniške zlorabljajo in če bo delodajalec moral za njih plačati, bo pritisnil na delavca, naj se vrne v službo. To bi imelo smisel v sistemu, kjer lahko vsak pride do ustreznega zdravljenja tako hitro, da so dolgi bolniški staleži izjema, ne pa pravilo. Pri nas pa se zaradi predolgih čakalnih dob dolgim bolniškim staležem ni mogoče izogniti. Pa vendar, ali se bolniške zlorabljajo? Absolutno. Še nisem videl, da bi si za elektivno operacijo dimeljske kile, ki poteka brez zapletov, kdo vzel skoraj 10 dni bolniškega staleža.

Kar je zapisano v predlogu interventnega zakona, je natančno tisto, kar kolesarji pod taktirko Jenulla in Kebra ponujajo že lep čas 

Neukrep št. 4: lažje zaposlovanje tujcev

Ne. Pri zdravstvu se ne sme popuščati. Ne pri jeziku, ne pri strokovnih vsebinah. Ta vlada popušča pri obeh. Upajo, da so v bivši Jugi toliko slabši pogoji, da bodo zdravniki z veseljem prišli v naše slabe pogoje. Še več, da je edino, kar po 12 letih zahtevnega šolanja zdravniki z juga rabijo za selitev v Slovenijo, le malo lažji jezikovni izpit. To razmišljanje je do njih skoraj žaljivo. In kljub vsemu navala ni. Zakaj?

S tako nizkimi plačami in tako slabimi pogoji nismo več zanimivi. Če naši odhajajo stran in jih vlada pod prisilo vleče nazaj, zakaj bi kdo pri zdravi pameti v to vstopal? Rešitev je v izboljšanju sistema, ne v izkoriščanju še večjih revežev.

Ministrica se vztrajno brani, da ima dobre namene in da smo jo le narobe razumeli. To je laž. Ta predlog s točno to dikcijo je bil že sprejet na vladi. Kar je zapisano v tem predlogu, je natančno tisto, kar kolesarji pod taktirko Jenulla in Kebra ponujajo že lep čas. Nalijmo si torej čistega vina: nameni te vlade so jasni. Če jih ne bi razkrinkali, bi ti ukrepi kmalu začeli veljati. Odstopajo od tega početja le, ko jih javnost pri tem zasači, kar je na srečo vse pogosteje, ker so se mediji končno odrekli brezpogojni podpori Golobovi vladi. Vprašanje ostaja, koliko podobno nesprejemljivih ukrepov je šlo mimo presoje javnosti in so zdaj veljavni. Se bojim, da še preveč.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike