Ljubljana 2045: nezakonita volilna kampanja in nastavki za popoln finančni nadzor

Ljubljančanke in Ljubljančani so ta mesec v svoje nabiralnike prejeli posebno številko občinskega glasila Ljubljana s predstavitvijo vizije »Ljubljana 2045«, ki jo je pripravila ekipa Zorana Jankovića. Po oceni mnogih gre za zelo očitno predvolilno propagando, za povrhu še plačano z davkoplačevalskim denarjem – tako meni tudi protikandidat na letošnjih županskih volitvah v Ljubljani Jasmin Feratović. Mestni svetnik in predsednik stranke Pirati se je zato odzval na sporno vsebino in način širjenja te strategije ter glasilo Ljubljana in druge občinske službe pozval, naj po enakem postopku vsakemu gospodinjstvu pošljejo tudi njegov volilni program.

»Vizija razvoja Ljubljane do leta 2045 v središče postavlja kakovost življenja,« preberemo, a se lahko hkrati tudi vprašamo, ali je to res. Strategija med drugim do leta 2045 predvideva gradnjo kar 45.000 novih stanovanj – po trditvah Zorana Jankovića naj bi zasebni investitorji zgradili 33.000 stanovanj.

Protikandidat Jasmin Feratović je opozoril, da se trenutna mestna oblast pri reševanju stanovanjske problematike še naprej večinoma zanaša na zasebni trg ter tišči glavo v pesek pred realnostjo stanovanjskega trga. Janković že skoraj desetletje zatrjuje, da bo nova zasebna stanovanjska gradnja znižala cene stanovanj na trgu, a do padca cen vse od leta 2015 ni prišlo niti enkrat. Zakaj cene stanovanj, kljub rekordni zasebni stanovanjski gradnji, v Ljubljani ne padajo? Odgovor na to vprašanje postane jasen, ko vidimo, kakšni projekti se gradijo. Kot je opomnil Jankovićev protikandidat, gre skoraj izključno za nadstandardno oziroma luksuzno stanovanjsko gradnjo. Cilj takšne gradnje je predvsem maksimizacija vrednosti naložb za bogate investitorje. Nobena količina novih stanovanj ne bo znižala cen na trgu, če si večina prebivalcev teh stanovanj ne bo mogla privoščiti.

Nobena količina novih stanovanj ne bo znižala cen na trgu, če si večina prebivalcev teh stanovanj ne bo mogla privoščiti.

Plod domišljije

Da je vizija 2045 (vsaj) na nekaterih mestih plod domišljije z neutemeljeno podlago, lahko razberemo tudi iz napovedi, da bo Ljubljana ostala »mesto kratkih poti, kjer bodo novi četrtni centri predstavljali središča družbenega življenja, javni družbeni objekti, vsem dostopne zdravstvene in socialnovarstvene storitve, vrhunske kulturne ustanove in odlična športna infrastruktura pa bodo zagotavljali visoko kakovost življenja vsem prebivalcem in obiskovalcem«. Kako naj bi zagotovili vsem dostopne zdravstvene storitve, ni pojasnjeno. Ostaja pa dejstvo, da je v Ljubljani več kot 30.000 ljudi brez izbranega zdravnika. Ob tem Zdravstveni dom Ljubljana trenutno uvaja administrativni dan, ki ne bo namenjen pacientom, temveč administraciji.

V viziji najdemo tudi zapisano, da bo Ljubljana ogljično nevtralna prestolnica s kakovostnim zrakom in odlično pitno vodo. Hkrati pa nam župan obeta sežigalnico, da o kanalu C0 niti ne govorimo. Iz vizije je razvidno, da sta za mestno oblast kanal C0 in sežigalnica absolutni dejstvi – kot najdemo zapisano v strategiji, bo mesto povezoval sodoben in celovit kanalizacijski sistem, organiziran v treh enakovrednih vejah (kanalih A0, B0 in C0), greli pa se bomo na odpadke. »Paradižnik za v solato utrgam kar pred blokom,« nam nato prodajajo v istem dahu.

V viziji piše, da bo Ljubljana ogljično nevtralna prestolnica s kakovostnim zrakom in odlično pitno vodo. Hkrati župan obeta sežigalnico in kanal C0.

Turisti pred prebivalci

Izrinjanje prebivalcev na račun turistov očitno prihaja tudi v četrtne skupnosti. Občina namerava z javnim denarjem izvajati investicije, namenjene spodbujanju turizma in turistifikacije mesta. Iz strategije lahko razberemo, da bodo takšnih investicij poleg središča mesta odslej deležne tudi druge mestne četrti. Težave zaradi prevelike turistične obremenitve Ljubljane vizija preprosto spregleda. Dosedanja oblast se po Feratovićevih besedah izogiba prevzemu odgovornosti za naraščajoče življenjske stroške v Ljubljani, ki si jih številni občani in občanke ne morejo več privoščiti. Prav privabljanje vse večjega števila turistov po njegovem mnenju pomaga ohranjati cenovni balon na stanovanjskem trgu, ki uničuje življenjski standard prebivalcev mesta.

Medtem ko Janković obljublja obuditev mestnih četrti, pa se prav tam že kar nekaj let zapirajo banke, pošte in lekarne. Svoja vrata so zaprle tudi lokalne trgovine ali pa le še životarijo. Podobno se dogaja tudi v središču mesta, kjer starejši ali nemobilni prebivalci stežka pridejo do trgovin, ki se selijo predvsem v trgovske centre. Po mnenju nekaterih je videti, kot da je bil zaton četrti ustvarjen namerno – tako jih bo župan lahko obudil po lastnih načrtih.

Medtem ko Janković obljublja obuditev mestnih četrti, se prav tam že nekaj let zapirajo banke, pošte in lekarne.

Neuresničene vizije

»Sodoben javni potniški promet in cestna infrastruktura bosta varna, pretočna in zanesljiva. Z udejanjanjem trajnostne mobilnosti, ki bo jedro potovanj v mestu, bo Ljubljana odlično povezana tudi z okoliškimi in drugimi občinami v Sloveniji,« so napovedali v strategiji.

O napovedanem sistemu hitrih avtobusov oz. trolejbusov (BRT) smo na domovina.je pisali že v članku z naslovom Je Jankovićeva vizija 2045 v resnici bližja letu 1945. Sistem ni nujno slab, je pa vprašljivo, ali je v Ljubljani izvedljiv. Sploh v taki obliki, da bi bil tudi učinkovit v tej meri, da bi se ljudje raje odločali za javni prevoz kot pa za avto. Sistem je že pred leti predlagala Koalicija za trajnostno prometno politiko, a ga je župan zavrnil, češ da rumeni pasovi ne sodijo na sredino cest. V Ljubljani so ceste iz leta v leto ožje, pločniki pa vse širši. Če se je županu pred leti zdelo, da rumeni pasovi ne sodijo na sredino cest, je danes toliko bolj vprašljivo, kje je za te pasove sploh še prostor. »Zoran Janković in njegova mestna uprava že skoraj dve desetletji dokazujeta, da nista sposobna urediti sodobnega javnega potniškega prometa niti kakovostne in varne kolesarske infrastrukture. Posledice tega prebivalci občutimo vsak dan, ko se vozimo v prenatrpanih avtobusih in po nevarnih kolesarskih povezavah,« so opozorili tudi Pirati, ki sicer podpirajo idejo, da bi Ljubljana postala mesto brez avtomobilov, a opozarjajo, da vizije na področju prometne politike v Ljubljani že od nekdaj močno odstopajo od tega, kar je bilo pozneje dejansko uresničeno.

Zaprte ulice in ukinjena parkirišča

Prve zametke ideje, da za avtomobile v Ljubljani sčasoma ne bo več prostora, lahko vidimo na Miklošičevi, ki se je 'začasno' spremenila v kolesarsko cesto, tistih pet ali šest parkirnih mest pa so umaknili. »Površine, ki jih danes zasedajo parkirani avtomobili, lahko postanejo zelene poti, otroška igrišča, kotički za počitek ali varne poti do šole,« je zapisano v viziji supermesta. Tudi omenjeni kotiček za počitek lahko že vidimo sredi Miklošičeve, kjer so del ceste zaprli za avtomobile.

»Medtem ko večina prebivalcev naivno verjame rožnatim brošuram in medijskim hvalospevom, se nam pred nosom že zapirajo ulice in ukinjajo parkirišča. Leto 1949 nas je svarilo pred letom 1984. Danes, v Ljubljani, pa se leto 1984 dejansko že dogaja – tukaj in zdaj. Nastavki za popoln nadzor so že med nami, samo ljudje tega v svoji coni udobja preprosto nočejo ali ne morejo doumeti,« je opozoril predsednik društva za e-mobilnost Emobility Primož Lemež in dodal, da je tisto, kar nam prodajajo kot zeleni prehod, trajnostno mobilnost in varnost za otroke, v resnici najnaprednejši sistem ekonomske in prostorske odvisnosti.

Medtem ko večina prebivalcev naivno verjame rožnatim brošuram in medijskim hvalospevom, se nam pred nosom že zapirajo ulice in ukinjajo parkirišča.

Pod krinko ekologije

Župan je v središču mesta močno podražil (ali pa ukinil) parkiranje, v soseskah pa je parkirna mesta praktično vzel in zaračunal oz. namenil električnim Avant2Go. »In ljudje sprva ploskajo, dokler ne ugotovijo, da z lastnim avtomobilom ne morejo več do službe. Da ne morejo peljati otrok na obšolsko dejavnost, če ta ni v njihovi četrti. Da ne morejo obiskovati ostarelih staršev, ker je javni prevoz namerno počasen in še drag,« je opozoril Lemež in potegnil vzporednico z Orwellovim 'velikim bratom'. Po njegovi oceni se je najbolj zvita ekonomska poteza zgodila prav letos marca, ko je bila podpisana 20-letna ekskluzivna koncesijska pogodba z Avant2Go. Pod krinko ekologije se vzpostavlja popoln finančni in prostorski nadzor, kjer se bodo vse finance stekale v roke župana.

Po njegovih besedah 12. julija v Ljubljani ne bomo glasovali le o parkiriščih in soseskah. Glasovali bomo tudi o tem, ali bomo dovolili, da z našim denarjem kupujejo našo tišino in sčasoma tudi našo privolitev v zaton svobodne izbire.

(D258: 26-27)