Odkritje morišča v Hudi Jami, zazidanega s stometrsko pregrado, je zaradi množice neiztrohnjenih trupel pretreslo Slovence

POSLUŠAJ ČLANEK

Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč – Izjava ob petnajstletnici vstopa k umorjenim v rovu sv. Barbare

Obravnava peticije Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji v Evropskem parlamentu 14. februarja 2024 je pokazala, da Republika Slovenija lahko prepričljivo predstavi evropski in svetovni javnosti dosežke svojih znanstvenikov in prepričljivo utemelji izhodišče nastopa dr. Mitje Ferenca v Evropskem Parlamentu: »Medtem ko se žrtev drugih dveh totalitarizmov primerno spominjamo in ohranjamo upor proti njima kot pozitivno vrednoto, to za žrtve komunizma ne velja. Imamo ovire, ki jim ne omogočajo niti temeljne človekove pravice do groba in izdaje mrliških listov.«

Dr. Ferenc je poudaril tudi, »da sta resnica in spomin za spravo nepogrešljiva.«  Člani odbora za peticije evropskega parlamenta vseh političnih pripadnosti so soglasno podprli peticijo. Predsednica odbora Dolors Montserrat je po seji odbora dr. Ferenca pismeno obvestila , da bo »peticijo posredovala pristojnim nacionalnim organom preko Stalnega predstavništva Slovenije pri Evropski uniji in Neformalni skupini Evropskega parlamenta za evropsko spominjanje.«

Slovenski uspehi pri odkrivanju, raziskovanju, urejanju prikritih morišč in grobišč, izkopi in pokopi posmrtnih ostankov so bili torej v Evropskem parlamentu sprejeti kot velika tema. Kot civilizacijski dosežek. Vlada RS, Mestna občina Ljubljana in še kdo so na vrsti, da dojamejo, da v evropskih očeh njihovo rasistično razlikovanje žrtev kot tudi nespoštovanje temeljnih pravic do groba in spomina, resnice in pravice sramotijo Republiko Slovenijo in jo vračajo v totalitarno preteklost. S tem dušijo tudi možnosti za sožitje in odpuščanje.

Prav zato smo dolžni nadaljevati procese tranzicijske pravičnosti in obveščati evropsko in svetovno javnost o naših dosežkih in tudi nasprotovanjih, ki skušajo ovirati odkrivanje resnice, zagotavljanje pravice in zanikajo pravico do groba in spomina.

Ob petnajstletnici vstopa k umorjenim v rovu sv. Barbare poudarjamo, da je bila slovenska osamosvojitev prelomna.  Republika Slovenija   je omogočila razpad tabujev, laži in mitomanije titoizma ter sprejela številne ukrepe tranzicijske pravičnosti. Storilci sodno niso bili obsojeni, toda sprejeti so bili številni ukrepi za odškodovanje in rehabilitacijo žrtev komunističnega nasilja. Pomembna so bila tudi prizadevanja za politično spravo. Demokratično okolje je omogočilo razcvet raziskav, ustvarjalnosti, odpiranja javnega prostora.

Z zakoni za odškodovanje in rehabilitacijo žrtev je bilo, če upoštevamo tudi družine, zajetih več sto tisoč ljudi. Zakon o denacionalizaciji (40.000 rešenih vlog), Zakon o popravi krivic (več kot 35.000 rešenih vlog), več tisoč razveljavljenih stalinističnih sodnih procesov z izplačanimi odškodninami. Vse to kaže na obseg revolucionarnega nasilja.

Pomembno je bilo delo  parlamentarne Preiskovalne komisije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti, policijske akcije Sprava. Ne glede na ovire in zastoje je  Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč vzpostavila strokovne standarde in jih uspešno uveljavila tudi v mednarodnih primerjavah.

Nova slovenska zaveza je postavila Farne spominske plošče, nekaj spominskih obeležij so dobile tudi druge zamolčane žrtve. Pomembno dejanje simbolne izenačitve žrtev je spomenik vsem žrtvam vojne in z njimi povezanih žrtev. Prav tako pomembne so druge civilnodružbene pobude, od Lipe sprave do Vseposvojitve. Vznikajo tudi nove, omenimo Petra Hribarja, ki si prizadeva za zdravljenje z odpuščanjem zločincem.

Pomembni so bili znanstveni in umetniški dosežki. Filmi, literarna, likovna dela so odpirala javni prostor in odmevala tudi mednarodno, omenimo samo roman Draga Jančarja To noč sem jo videl. S popisom smrtnih žrtev Inštituta za novejšo zgodovino smo prvič dobili imena velike večine vseh žrtev. Opravljene so bile tudi številne druge temeljne raziskave. Na podlagi tega je lahko SAZU sprejela svojo izjavo o slovenski spravi, ponujene so bile številne druge izjave, v katerih so se posamezniki in skupine opredeljevali do različnih vidikov te slovenske kulturne vojne.

Intenzivnost, v katero slovenska družba obravnava te teme, kaže spletna zbirka člankov Iva Žajdele na spletni strani Študijskega centra za narodno spravo, v kateri je  več kot 23.000 člankov o drugi svetovni vojni, revoluciji, protirevoluciji, državljanski vojni in današnjih odmevih nanje.

Ob vseh teh premikih pa ugotavljamo, da titofilni konzervativci  skušajo ohranjati svoj položaj prav z vsestranskim nasprotovanjem tem dosežkom RS. Pri tem je sedanja Vlada RS večkrat ravnala v duhu novega stalinizma. Oblastni napuh kažejo predvsem z zavračanjem vsebinskega dialoga. Peticija, ki jo je podprl evropski parlament, je dragoceno izhodišče za nadaljnja prizadevanja.

Republika Slovenija naj še naprej razvija vse ukrepe tranzicijske pravičnosti:

- Če smo za izkop vseh žrtev iz rova sv. Barbare in njihov pogreb čakali več kot sedem let, pa upamo, da bomo sposobni več kot 3450 umorjenih iz Jame pod Macesnovo pokopati prej. Skupaj z drugimi deležniki Komisija vztraja, naj bo pokopno mesto za nepokopane žrtve na Žalah v Ljubljani. Kot druga lokacija za izgradnjo kostnice je možno vojaško pokopališča na Orlovem vrhu. Pokop z ustreznim obeležjem v prestolnici bi pomenil, da RS žrtve vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu priznava kot del narodovega telesa, njihov pomor pa kot nacionalno tragedijo zgodovinskih razsežnosti.

- Sektor za vojne grobove in grobišča, Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, Vlada RS in vsi drugi naj zagotovijo, da bo RS vzpostavila enotne standarde za vse grobove ) register vojnih grobišč, raziskave, prekopi, pokopi, mednarodno sodelovanje)

- Republika Slovenija naj sprejme ustrezne predpise, ki bodo omogočali DNK identifikacije. Glede na vrsto rehabilitacij žrtev, ki jih je umorili partizansko gibanje med vojno, in na vrsto razveljavljenih sodnih procesov po vojni vzpostavi pomoč pri zagotavljanju pravic tem vrstam žrtev in njihovim svojcem.

- Nerazumljiv je ukrep Inštituta za novejšo zgodovino (INZ), da je zaprl popis smrtnih žrtev za javnost in se odpovedal celo raziskavi obdobja druge svetovne vojne. Popis je treba znanstveno valorizirati in dopolniti, javnost naj ima poln dostop do zbranih podatkov. Od sto tisoč smrtnih žrtev so raziskovalke INZ v  pregledu matičnih knjig našle 53.473 žrtev. INZ naj pripravi seznam žrtev, ki jih niso našli v matičnih knjigah, da RS uredi svoje evidence in žrtve vpiše v ustrezne dokumente.

- Republika Slovenija naj nadaljuje raziskave totalitarnega nasilja in režimov. Naj zagotovi, da bodo v register kulturne dediščine pod enakimi merili vpisane vse vrste spominske in zlasti težke dediščine (prikrita vojna grobišča, farne spominske plošče, drugi objekti in postavitve). Verjamemo, da tudi Jama pod Macesnovo gorico izpolnjuje pogoje za razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena.

- Vlada RS naj vrne med nacionalne dneve spomina tudi 17.maj, dan spomina na žrtve komunizma in vzpostavi Muzej slovenske osamosvojitve (to je tudi muzej preseganja posledic zločinov totalitarnih režimov)

- Republika Slovenija naj najpomembnejšim skupinam tabuiranih žrtev postavi spomenike, spominska obeležja ali jih drugače počasti. Prav tako naj RS in lokalne skupnosti ocenijo primernost poimenovanj po osebah, ki so odgovorne oz.so izvajale nezastarljive zločine in vodile stalinistično revolucijo.

- Republika Slovenija naj sprejme resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu in druge evropske deklaracije, ki obsojajo totalitarne režime in naj podpre delovanje civilne družbe in nevladnih organizacij, ki skušajo zdraviti posledice totalitarnega nasilja, tabujev, laži in mitomanije.

Naj sklenemo z mislijo Romane Bider, ki vodi Vseposvojitev – osebno posvojitev žrtev zla med drugo svetovno vojno in po njej: »Pred petnajstimi leti smo pretreseni obstali pred grozo Barbarinega rova. Kdo ve, če smo dojeli, da so tiste kosti za nas skriti zaklad, naša zakopana življenjska sila. Ki se nam razodene le, ko zajokamo nad zlom, ki jih je nagrmadilo in nad vsem nepredstavljivim trpljenjem.

Prizadetost, ki jih v našem narodu pušča revolucionarni teror in bratomor, bo mogoče preseči le s sočutjem, resnicoljubjem in katarzo.”

Petnajst let od vstopa k umorjenim v rov sv. Barbare bomo zaznamovali z razstavo v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu in v Evropskem parlamentu, z dokumentarcem, izdajo 6. poročila Komisije, v sodelovanju z drugimi bodo pripravljene še druge dejavnosti, posebej bomo obeležili 17.maj, dan spomina na žrtve komunizma. Posebej nas veseli, da se v skladu z razglasitvijo rova sv. Barbare v Hudi Jami za kulturni spomenik državnega pomena nadaljuje urejanje spomenika tako, da bo urejen in dostopen javnemu ogledu.

Predsednik Komisije: dr. Jože Dežman

V ogled priporočamo film Nebesa pod Triglavom. Ekskluzivna spletna premiera igranega filma o usodni noči leta 1942 bo 3. marca ob 20.00 na YouTube kanalu Studia Siposh (YouTube kanal s premiero filma: https://www.youtube.com/@siposh).  »S filmom Nebesa pod Triglavom smo se vrnili v 2. svetovno vojno, v del slovenske zgodovine, ki je identiteti slovenskega naroda prizadel globoke rane. Želeli smo si poseči tja, kamor do zdaj ni še nihče, in prikazati eno izmed mnogih pozabljenih resničnih zgodb, ki so ostale v senci,« je dejal David Sipoš, direktor Studia Siposh. Intervju s Sipošem o njegovem studiu, ekipi in prihodnjih projektih si lahko preberete tukaj: David Sipoš: Kot pionirji pripovedujemo zgodbe, ki so bile doslej zamolčane

 

Odkritje morišča v Hudi Jami, zazidanega s stometrsko pregrado, je zaradi množice neiztrohnjenih trupel pretreslo Slovence. Sočustvovanje ob ženskih kitah, ob obnemoglem, ki si je skušal s prsti izkopati rov v svobodo, ter neiztrohnjenih pomorjenih telesih se je spričo medijskega molka in ignoriranja politike spet prevesilo v vsakdanjost političnega pragmatizma in ohranjanja »pridobitev revolucije«. Žrtve so osem let nepietetno v gajbicah čakale na pokop. Agonija pobitih se je 26.10.2017 končala z žalno slovesnostjo »začasnega« pokopa na Dobravi pri Mariboru. 

Kot žrtve Hude Jame in drugih nad 700 morišč po Sloveniji so tudi rojake v Macesnovi Gorici na Kočevskem in Rome  revolucionarni oblastniki umorili na skrivaj in brez sodb, jih »obsodili« na neobstoj in tako grobo poteptali tisočletno civilizacijsko normo, da si vsak človek zasluži grob in spomin. 3450 rojakov iz Macesnove Gorice zdaj v prostorih Komunale v Kočevju čaka na mrliški list, krste, dostojen individualni pokop in vrnitev v narodov spomin. To jim dolguje demokratična Slovenija, da opraviči svojo ustavno in demokratično zavezo, ki je temelj za  mir in spravo med nami in upanje za dostojno življenje prihodnjih rodov. Pokop mora biti na Žalah v Ljubljani, glavnem mestu demokratične Republike Slovenije. 

To jim dolguje demokratična Slovenija, da opraviči svojo ustavno in demokratično zavezo, ki je temelj za  mir in spravo med nami in upanje za dostojno življenje prihodnjih rodov.

Izročilo človeštva , da se pokoplje mrtve, ki velja tudi za Slovenijo, je Mitja Ferenca in sopodpisnike spodbudila, da nagovorijo parlament Evropske unije in vodilne politike Evropske unije, da pomagajo vladajočim v Sloveniji, da nemudoma opravijo to civilizacijsko dolžnost, rehabilitirajo žrtve in ponovno vrnejo 17. maj kot dan žrtev komunizma. 

Pred štirimi leti je naše društvo skupaj z NSZ in Komisijo Pravičnost in mir pri SŠK posredovalo ustrezno peticijo tudi organizaciji Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi. V društvu Združeni ob Lipi sprave bomo v Državni zbor spet vložili Izjavo o spravi in popravi krivic z zahtevo, da slovenska oblast enakopravno kot žrtve fašizma in nacizma rehabilitira tudi žrtve komunistične revolucije. Uvedba političnega in pravnega stanja, kjer so vsem zagotovljene temeljne človekove pravice, je namreč pogoj za očiščenje individualnih in kolektivnih travm polpreteklosti in podlaga za dialog in sožitje med nami ter vsestranski razvoj in napredek Slovenije in vseh njenih prebivalcev.

Društvo Združeni ob Lipi sprave ob 15-letnici vstopa v Hudo Jamo, zanj dr. Janez Juhant.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki