Odredba za hišno preiskavo pri Hojsu po prepričanju Matoza nezakonita

»Od nikogar nisem nikoli prejel nobene informacije, vezane na preiskave v Kavaškem klanu,« je danes na novinarski konferenci poudaril prejšnji notranji minister Aleš Hojs. To naj bi namreč preiskovali policisti, ki so včeraj pri njem opravili hišno preiskavo. Tudi ta pa je bila po oceni njegovega odvetnika Francija Matoza nezakonita. Oba sta prepričana, da gre za politični pregon.

Kot je poudaril Matoz, se ta odredba v prvi vrsti ne bi smela nanašati na posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva (SDT) oziroma je oni ne bi smeli izvršiti. Preiskovalna sodnica je sicer v odredbi utemeljila pristojnost SDT s tem, da naj bi Hojs v tistem času imel status uradne osebe, kar pa je premalo, saj bi moral imeti še posebna pooblastila, je pojasnil.

»Nezadostna utemeljitev odredbe«

Tudi sicer je odredba po njegovi presoji nezakonita, saj ni bil podan utemeljen sum kaznivega dejanja v taki meri, da bi bila lahko izdana. »Dejstvo, da se je nekdo tretji v neki komunikaciji z neko četrto osebo skliceval nanj, pa ni imel kopije SMS-a, sporočila ali česar koli, ampak samo številko iz njegovega telefonskega imenika, po moji oceni ne zadostuje za to, da bi preiskovalna sodnika ugodila predlogu tožilstva in izdala takšno odredbo,« je povedal Matoz.

Kot je pojasnil Hojs, mu namreč očitajo, da je od neznanega policista prejel informacije, kdaj naj bi potekale preiskave Kavaškega klana in nato informacije predal pripadniku klana. Ta pripadnik naj bi bil sorodnik Hojsovega najemnika, ki je v kriptirani komunikaciji po telefonu tem preprodajalcem droge dejal, da je informacijo dobil od tedanjega ministra, to pa podkrepil z navedbo Hojsove telefonske številke, ki jo je očitno dobil od njegovega najemnika.

Dvigovanje rejtingov med preprodajalci

Matoz je v zvezi s tem pojasnil, da so si tudi v preteklosti preprodajalci droge v določenih združbah dvigovali »rejtinge« s tem, koga poznajo in s sklicevanjem na neko osebo, ki naj bi jo poznali. To po besedah odvetnika ni neobičajno, zato je bilo to po njegovi oceni premalo za izdajo odredbe o hišni preiskavi oziroma za takšen poseg v zasebnost.

Hojsu so preiskovalci v preiskavi sicer zasegli mobilni telefon, ki ga je imel v vozilu. A tudi to je bil po mnenju Matoza prekomeren ukrep. Ugibanje, da bi po štirih letih, odkar naj bi se komunikacija med Hojsom in sorodnikom njegovega najemnika zgodila, na telefonu morda lahko našli dokaze o tem, ne zadošča, je prepričan odvetnik.

Oba prepričana, da je to politični pregon

Kljub temu hišne preiskave niso problematizirali, saj so sklepali, da je bolje, da javnost izve za vse podatke in si na podlagi povedanega sama ustvari svojo sliko ter ugotovi, da gre za politični pregon, je pojasnil Matoz.

Odvetnik je sicer včeraj od preiskovalne sodnice zahteval, da z odredbe umakne stopnjo tajnosti. Odgovora sodnice ni prejel, kljub temu pa sta se s Hojsom odločila, da vsebino odredbe danes razkrijeta javnosti. Kot je pojasnil Matoz, po zakonu o tajnih podatkih namreč tajnost preneha, kadar nastopi neko dejstvo, in to dejstvo je bila hišna preiskava.