Odziv Sindikata novinarjev Slovenije glede poskusa krnitve avtonomije oddaje Tarča na TV Slovenija

Zajem slike oddaja Tarča TV SLO
POSLUŠAJ ČLANEK

Pred nekaj dnevi smo pisali o zadnji etapi čiščenja premierju neljubih novinarjev na TV Slovenija pred bližnjimi parlamentarnimi volitvami. Na tnalu je najbolj gledana informativna oddaja na TVS Tarča. Pri »desnem« Združenju novinarjev in publicistov so novinarjem te oddaje nemudoma stopili v bran, po našem vprašanju so se končno odzvali tudi pri »levem« Sindikatu novinarjev Slovenije. Reakcije »levega« Društva novinarjev Slovenije, v preteklosti glasnega zagovornika novinarske avtonomije, pa žal še vedno ni.

Prejšnji teden je uprava RTV Slovenija na čelu z Natalijo Gorščak na svet tega zavoda poslala osnutek predloga programsko-produkcijskega načrta (PPN) za leto 2026, iz katerega izhaja, da skušajo Tarčo utišati, omejiti, cenzurirati. V ozadju tega naši viri kot ključno akterko vidijo direktorico TV Slovenija Ksenijo Horvat, odgovorni urednici informativnega programa TVS Poloni Fijavž pa je zaupana vloga izvrševalke.

Tarča je še edina na TVS, ki ni »depolitizirana«, torej podrejena interesom premierja Roberta Goloba in Gibanja Svoboda. V osnutek predloga PPN so tako nameščenke sedanje vladne garniture na RTVS vgradile, da naj bi bila po novem ta preiskovalna oddaja nepolemična, kar je 'nonsens' v svojem bistvu. Zapisale so celo, da bodo »politiki gostovali le takrat, ko bodo klicani na odgovornost, ne pa kot komentatorji dogajanja.« Gre torej za namen odrejanja sestave gostov Tarče.

Urednika Boštjana Kogovška in voditeljico Eriko Žnidaršič bi radi usmerjali, kdo sme in kdo ne sme biti vabljen v studio, kateri ljudje smejo izraziti svoje mnenje pred javnostjo in kateri ne. Očitno je oddaja za vladajoče preveč gledana in želijo preprečiti, da bi bilo v njej pred bližajočimi se parlamentarnimi volitvami slišati kritiko njihove nesposobnosti za reševanje ključnih težav v Sloveniji.

Kot ključno akterko naši viri vidijo direktorico TVS Ksenijo Horvat, odgovorni urednici informativnega programa Poloni Fijavž pa je zaupana vloga izvrševalke.

Uredništvo Tarče: omejitev kot poskus cenzure

Ekipa Tarče je bila v dopisu na svet zavoda RTVS jasna: »Če bo predlog PPN sprejet, bi bili lahko pod pretvezo krepitve strokovnosti deležni posega v uredniško avtonomijo pri izbiri gostov, ki jih vodstvo televizije v oddaji več ne bi želelo. Takšne omejitve ni deležna nobena druga informativna oddaja. Omejitev razumemo kot poskus cenzure in krnitev svobode izražanja, ki je temelj demokracije in je zapisana tudi v ustavi.«

Pri Združenju novinarjev in publicistov pod vodstvom publicista dr. Matevža Tomšiča so jim nemudoma stopili v bran. Pravijo, da si vodstvo RTV Slovenija oddaje ne upa ukiniti, ker bi lahko to naletelo na prevelik revolt v javnosti, zato si je zdaj očitno izmislilo njeno preobrazbo. To pa bo v praksi pomenilo praktično enako, kot če bi oddajo ukinili. Dodajajo, da »je oddaja do zdaj kritično gledala pod prste tako desnim kot levim vladam, zato ji nihče ne more očitati pristranskosti.«

Za odziv smo prosili tudi Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikat novinarjev Slovenije, ki sta bila v času zadnje Janševe vlade avantgarda boja »zoper politične pritiske in novinarsko avtonomijo« na RTV Slovenija. Kakšno je njihovo stališče glede poskusov poseganja v novinarsko avtonomijo novinarjev oddaje Tarča na opisan način? Se bodo zavzeli za svoje novinarske kolege in kako?

Sindikat novinarjev Slovenije: »Končni dokument, ki bo šel v potrjevanje svetu RTVS, mora biti notranje usklajen z uredništvi, odgovornimi uredniki in direktorji.«

Avtonomnost uredniškega dela

Od Društva novinarjev Slovenije še niti po tednu dni nismo dobili odgovora, prejeli pa smo pojasnilo od Sindikata novinarjev Slovenije (SNS) pod vodstvom predsednice Alenke Potočnik iz Slovenske tiskovne agencije. Pravijo, da je ena od najpomembnejših nalog novinarstva nadzor nad nosilci politične in ekonomske oblasti, »to pa novinarke in novinarji lahko zagotavljajo, če so pri svojem delu avtonomni in neodvisni ter so takšna tudi uredništva, v katerih delajo. To je ideja, za katero stojimo (tudi) v SNS. Vsak poskus, ki to maje ali krni, obsojamo.«

Glede Tarče in sprejemanja PPN za prihodnje leto pri sindikatu poudarjajo, da je temeljni programski dokument javne radiotelevizije v nastajanju, svet RTVS ga mora potrditi do konca decembra. Pri tem opozarjajo, da je uprava RTVS tako v skladu z zakonom kot statutom zavezana svetu dati v potrjevanje dokument, ki je ne samo kadrovsko in finančno, ampak tudi predvsem vsebinsko usklajen z uredništvi oziroma tam nastaja podlaga zanj. »Takšen način pravzaprav izhaja iz ideje o avtonomnosti in neodvisnosti uredniškega in novinarskega dela.« V procesu priprave PPN imajo uredništva pomembno vlogo in nalogo. »Končni dokument, ki bo šel v potrjevanje svetu, mora tako biti notranje usklajen z uredništvi, odgovornimi uredniki in direktorji.«

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike