Ob svetovnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi: Deklica Maja, kje si danes?

Bil je petek, 16. maja 1986. Enajstletna Maja Vojevoda se je po koncu pouka na bežigrajski osnovni šoli dr. Vita Kraigherja vrnila domov. Z družino je živela v bloku na Kuzmičevi ulici. Po pouku je v vrtcu prevzela bratca, nato pa se z vrstniki igrala v bloku. Pozneje se je odpravila na dvorišče. Okoliški prebivalci so jo nazadnje videli v bližini trgovskega centra Astra. Nato se je za njo izgubila vsakršna sled.

Prav ta primer izginotja se mi je od vseh najbolj vtisnil v spomin. Morda zato, ker sem tudi sam obiskoval isto osnovno šolo, kot jo je Maja? Ali zato, ker je živela v isti četrtni skupnosti, kjer sem nekoč prebival tudi sam? Morda pa zato, ker se letnica mojega rojstva po naključju ujema z letom njenega izginotja. Ali preprosto zato, ker imam tudi sam dve hčerki.

Ne glede na osebne okoliščine pa sem prepričan, da je zgodba male Maje pretresla še marsikoga. Šlo je za deklico, za otroka. Kaj, če je bila žrtev trgovine z ljudmi? Tega verjetno nikoli ne bomo izvedeli.

Vsaka peta žrtev v EU je otrok

Takšni primeri ne smejo utoniti v pozabo. Trgovina z ljudmi je eden najhujših sodobnih oblik izkoriščanja in družbeni problem, ki mu še vedno namenjamo premalo pozornosti. Prav zato danes, 30. julija, obeležujemo svetovni dan boja proti trgovini z ljudmi.

Poročilo Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) iz leta 2024 navaja, da se je število odkritih žrtev trgovine z ljudmi po svetu leta 2022 v primerjavi s predpandemičnim letom 2019 povečalo za 25 odstotkov (več tukaj).

Na spletni strani slovenske vlade pa je navedeno, da je približno vsaka peta žrtev trgovine z ljudmi v Evropski uniji otrok. Najpogostejši obliki trgovine z ljudmi v EU sta spolno izkoriščanje in izkoriščanje delovne sile. Trgovina z ljudmi sicer velja za eno od oblik sodobnega suženjstva, pogosto pa jo izvajajo mreže organiziranega kriminala (več tukaj).

Približno vsaka peta žrtev trgovine z ljudmi v EU je otrok.

Poleg spolnega izkoriščanja in prisilnega dela poznamo tudi druge oblike: prisilno beračenje, prisilno izvajanje kaznivih dejanj, služabništvo, prisilne poroke otrok ter novačenje otrok za oborožene spopade in nezakonite posvojitve, domnevno pogoste tudi v nekdanji Jugoslaviji (več tukaj), ter trgovina z organi. Storilci pogosto ciljajo na ljudi iz socialno in finančno šibkejših okolij, vendar žrtev lahko postane vsakdo, ki se znajde v ranljivem položaju.

Tudi Slovenija ni izvzeta

Vlada navaja, da je bilo po podatkih Združenih narodov leta 2020 po svetu prepoznanih 51.675 žrtev trgovine z ljudmi v 166 državah. Med njimi je bilo 42 odstotkov žensk, 18 odstotkov deklic, 23 odstotkov moških in 17 odstotkov dečkov. Najpogostejša namena trgovanja sta bila spolno izkoriščanje in prisilno delo.

Leta 2022 je slovenska policija prepoznala pet žrtev trgovine z ljudmi. Vse so bile ženske iz Slovenije, Kolumbije in Venezuele; bile so žrtve spolnega izkoriščanja oziroma prisilne poroke.

Letos pa je svetovni dan boja proti trgovini z ljudmi posebej namenjen hitro naraščajoči obliki izkoriščanja, pri kateri storilci žrtve prisilijo v izvajanje spletnih goljufij. Kot opozarja ministrstvo za notranje zadeve, se takšne zlorabe pogosto začnejo z lažnim oglasom za delo.

V Sloveniji se poleg policije in tožilstva s problematiko ukvarjajo tudi nevladne organizacije, med njimi Društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi in Karitas.

Pri Društvu Ključ navajajo, da od leta 2001 pomagajo morebitnim in dejanskim žrtvam trgovine z ljudmi, izvajajo preventivne programe ter si prizadevajo za sistemske spremembe na tem področju.

Na področju pomoči žrtvam deluje tudi Karitas, ki navaja, da je v okviru programa oskrbe žrtev trgovine z ljudmi od leta 2006 vključila 154 žrtev iz 23 držav ter s 524 preventivnimi delavnicami dosegla več kot 10.400 otrok in mladostnikov.

Ko stiska postane priložnost za izkoriščevalce

»Ko je Slovenska karitas pred dvajsetimi leti začela izvajati program oskrbe žrtev trgovine z ljudmi, so bili primeri najpogosteje povezani s spolnim izkoriščanjem, prisilnim beračenjem in posameznimi oblikami prisilnega dela. Danes je v velikem porastu delovno izkoriščanje. Strokovni delavci opažajo precej bolj razvejane in prefinjene oblike delovanja organiziranih kriminalnih združb, ki poleg fizičnega nasilja uporabljajo tudi pritiske z dolžniškimi razmerji, grožnjami in psihičnim nasiljem.«

Kot še navajajo pri Karitasu, se novačenje žrtev vse pogosteje začne na spletu – prek družbenih omrežij ali lažnih zaposlitvenih oglasov. Ljudje zaradi revščine, nasilja, vojn in negotovih življenjskih razmer zapustijo domove v upanju na boljše življenje zase in za svoje bližnje. Storilci jim pogosto ponudijo pomoč pri plačilu poti in 'iskanju zaposlitve', nato pa jih spravijo v položaj odvisnosti.

Ko žrtve prispejo v ciljno državo, mnogokrat ne poznajo jezika, okolja ali svojih pravic. Zaradi dolgov in odvisnosti od ljudi, ki so jim ponudili delo in nastanitev, postanejo lahek plen izkoriščevalcev.

Novačenje žrtev se vse pogosteje začne na spletu – prek družbenih omrežij ali lažnih zaposlitvenih oglasov.

Žrtve niso le ljudje iz revnejših držav, opozarjajo pri Karitasu. Trgovina z ljudmi lahko prizadene vsakogar, ki se znajde v življenjski stiski, brez zadostne podpore, informacij ali možnosti izbire.

Novinarska vprašanja smo poslali policiji, vrhovnemu državnemu tožilstvu in Društvu Ključ. Objavili jih bomo po prejemu.