OECD ugotavlja uničujoče posledice davčnega primeža v Sloveniji, Levica bi razbremenitve blokirala z referendumom

Golobov levi vladni trojček, ki se z oblikovanjem nove desnosredinske vlade pod vodstvom Janeza Janše dokončno seli v opozicijo, že pripravlja ofenzivo proti enemu prvih in ključnih ukrepov koalicijskih strank, in sicer razbremenitvi plač ter gospodarstva, ki so jo zapakirali v t. i. interventni zakon. V njem je še mnogo drugih rešitev za odpravo škodljivih posledic štiriletnega obdobja davčnega primeža in nagrajevanja volivcev javnega sektorja. Stranka Levica je napovedala, da bo proti sprejetju tega zakona uporabila »vsa« razpoložljiva sredstva, vključno z zahtevo za posvetovalni referendum. Po njihovem mnenju je zakon škodljiv za ljudi, državo in družbo, pa čeprav zakon med drugim predvideva znižanje DDV na nekatera osnovna živila in nižanje obdavčitve plač, zaradi česar utegne povprečno gospodinjstvo na leto privarčevati več tisoč evrov. 

Posvetovalni referendum po mnenju odhajajočega ministra za delo Luke Mesca mora biti, pa čeprav je prav on izsilil obvezno božičnico in dvig minimalne plače, s čimer je še dodatno dvojno obremenil gospodarstvo. Prvič, ker v državno blagajno prispeva za višje plače vseh v javnem sektorju, in drugič, ker bodo morali podjetniki v svojih podjetjih višati plače, s čimer se bodo porušila plačna razmerja, in to ob že večkrat omenjeni nepredvidljivosti poslovanja. Direktorji so namreč odhodke za naslednje leto že načrtovali, potem pa jih je vlada presenetila z novo obvezo – božičnico za vse, tudi za podjetja, ki niso poslovala tako pozitivno, da bi lahko med zaposlene razdelila nagrade.  

Interventni zakon lajša bolečine vseh omenjenih, a nova leva opozicija bo očitno ta predlog sredinskega stebra pričakala na nož. Mesec kljub nasprotnim zagotovilom desnosredinskih strank namreč trdi, da zakon prinaša več kot eno milijardo evrov javnofinančnih posledic (desna sredina govori o slabih 500 milijonih, ki bi se pokrili z večjo potrošnjo gospodinjstev, ki bi imela več denarja) in korenite posege v temeljne družbene podsisteme, kot sta pokojninski sistem ali pravica do zaposlitve. »Sprejema se brez socialnega dialoga, brez kakršnegakoli javnega posvetovanja, brez kakršnegakoli vladnega posvetovanja, saj noben vladni resor sploh ne sodeluje v tem zakonu,« se je v torek po drugi izredni seji državnega zbora jezil Mesec. 

Slovenija sodi med države z najvišjo obremenitvijo dela v Evropski uniji. 

»Nagajanje« od prvega dne 

Izpodbijanje prvega velikega zakona, ki bi gospodarstvu omočil, da lažje zadiha, bo Levica očitno zagnala v spregi s Svobodo. Borut Sajovic je namreč že zagrozil, »da je kanček odločitev lahko tak, o katerih smo se pripravljeni pogovarjati, to so zagotovo košarica, tudi status normirancev in pa s. p.-jev, večina odločitev pa je slaba, jim nasprotujemo in zakona nikakor ne bomo podprli«. Svoboda uradno še ni potrdila, ali bo predlog Levice o posvetovalnem referendumu podprla, drugačno stališče pa očitno zavzemajo Socialni demokrati, saj je Matjaž Han, ki se je edini doslej »dostojno« umaknil v opozicijo brez očitkov novi večini o »prevari volivcev«, dejal, da ni naklonjen »tovrstnemu nagajanju« novi večini v DZ. 

OECD ob tem opozarja, da visoka obdavčitev dela neposredno zmanjšuje motivacijo za delo, napredovanje in zaposlovanje. 

V času, ko sindikati ponovno nasprotujejo ukrepom za davčno razbremenitev dela in višje neto plače – kar je tudi ena od ključnih vsebinskih točk zakona, ki so ga vložile stranke NSi, Demokrati in Resni.ca – pa tudi najnovejše poročilo OECD o obdavčitvi plač razkriva, da Slovenija sodi med države z najvišjo obremenitvijo dela v Evropski uniji. Obremenitev dela v državah OECD se povečuje že četrto leto zapored, pri čemer davčni sistemi vse bolj posegajo v razpoložljivi dohodek zaposlenih. T. i. davčni primež – razlika med stroškom dela za delodajalca in neto prejemkom delavca – v povprečju presega tretjino celotnih stroškov dela, v številnih državah pa tudi bistveno več. OECD ob tem opozarja, da visoka obdavčitev dela neposredno zmanjšuje motivacijo za delo, napredovanje in zaposlovanje. V takšnem kontekstu je razprava o zmanjševanju davčne obremenitve dela v Sloveniji še posebej relevantna. Medtem ko sindikalni predstavniki nasprotujejo ukrepom, ki bi povečali neto prejemke zaposlenih, mednarodni podatki kažejo, da je prav višina davčnega primeža eden ključnih dejavnikov, ki določajo ekonomski položaj delavcev in konkurenčnost gospodarstva. 

Matjaž Han, ki se je edini doslej »dostojno« umaknil v opozicijo brez očitkov novi večini o »prevari volivcev«, je dejal, da ni naklonjen »tovrstnemu nagajanju« novi večini v DZ. 

Uničujoče posledice davčnega primeža 

Naši viri s finančnega ministrstva so nas opozorili na poročilo OECD o progresivnosti davčne obremenitve dela v državah članicah OECD (Taxing Wages 2026: The Progressivity of Labour Taxation in OECD Countries), ki je bilo objavljeno pred dnevi in predstavlja eno ključnih mednarodno primerjalnih analiz obdavčitve dela, ki sistematično preučuje davčno-prispevno obremenitev zaposlenih v 38 državah OECD. Analiza temelji na konceptu davčnega primeža (tax wedge), ki meri razliko med celotnimi stroški dela za delodajalca in neto razpoložljivim dohodkom zaposlenega, pri čemer vključuje dohodnino, prispevke za socialno varnost ter učinke denarnih transferjev za gospodinjstva.  

Ključne ugotovitve poročila za leto 2025 kažejo, da se obremenitev dela v državah OECD povečuje že četrto leto zapored. Povprečni davčni primež za samskega delavca s povprečno plačo je dosegel 35,1 odstotka, kar je najvišja raven po letu 2016. Povečanje ni bilo omejeno le na posamezne skupine, temveč je bilo prvič po letu 2022 zaznano pri vseh analiziranih tipih gospodinjstev, pri čemer so bili največji porasti zabeleženi pri gospodinjstvih z otroki. S tem se je razlika v davčni obravnavi med gospodinjstvi z otroki in brez njih dodatno zmanjšala. Poročilo hkrati potrjuje, da so davčni sistemi v državah OECD praviloma progresivni, zlasti pri nižjih dohodkovnih ravneh, kjer pomembno vlogo igrajo davčne olajšave in transferji. Dolgoročno (podatki od leta 2000) se je progresivnost povečala predvsem za nižje dohodke, medtem ko pri srednjih in višjih dohodkih ni bistvenih sprememb. Vendar pa OECD opozarja, da rast davčnega primeža – zlasti v obdobju po pandemiji – lahko negativno vpliva na spodbude za delo, zaposlovanje in mobilnost delovne sile, saj hkrati zmanjšuje neto dohodek zaposlenih in povečuje stroške dela za delodajalce. 

OECD opozarja, da rast davčnega primeža – zlasti v obdobju po pandemiji – lahko negativno vpliva na spodbude za delo, zaposlovanje in mobilnost delovne sile. 

Slovenija izstopa iz povprečja 

Slovenija je po podatkih iz poročila OECD izrazito nadpovprečno obremenjena država pri obdavčitvi dela. Davčni primež za samskega delavca brez otrok s povprečno plačo je v letu 2025 znašal 45,3 odstotka stroškov dela, kar je bistveno nad povprečjem OECD (35,1 odstotka) in Slovenijo uvršča na šesto mesto med 38 državami OECD. V primerjavi z letom 2024 se je slovenski davčni primež povečal za 0,63 odstotne točke, medtem ko je povprečje OECD poraslo precej manj. Ključna posebnost Slovenije ni toliko izrazito visoka dohodnina kot predvsem strukturno visoka obremenitev s prispevki za socialno varnost, zlasti na strani zaposlenega. OECD izrecno ugotavlja, da je bila rast davčnega primeža v Sloveniji v letu 2025 pretežno posledica povečanja prispevne stopnje za zaposlene in delodajalce za eno odstotno točko od sredine leta 2025.

To pomeni, da se je dodatna obremenitev dela povečala na način, ki neposredno zmanjšuje neto plačo zaposlenega in hkrati povečuje strošek dela za delodajalca. Pri družinah z otroki je slika nekoliko bolj ugodna, vendar še vedno nadpovprečno obremenjujoča. Davčni primež za par z enim zaposlenim, dvema otrokoma in povprečno plačo je v Sloveniji znašal 33,4 odstotka, kar je nad povprečjem OECD (26,2 odstotka) in Slovenijo uvršča na 11. mesto. Res je, da davčne olajšave in transferji za otroke v Sloveniji znižajo davčni primež za 11,9 odstotne točke glede na samskega delavca, kar je več od povprečja OECD (8,9 odstotne točke), vendar izhodiščna obremenitev ostaja tako visoka, da družinski korektiv ne odpravi konkurenčnega problema. 

Še bolj problematičen je pogled z vidika zaposlenega. Neto povprečna davčna stopnja za samskega delavca je v Sloveniji znašala 36,2 odstotka – je četrta najvišja v OECD; delavec obdrži le 63,8 odstotka bruto plače, medtem ko je povprečje OECD 74,9 odstotka. Pri poročenem delavcu z dvema otrokoma je slovenska neto povprečna davčna stopnja 22,3 odstotka, še vedno občutno nad povprečjem OECD (14,7 odstotka). Med letoma 2000 in 2025 se je davčni primež samskega povprečnega delavca v Sloveniji nominalno znižal s 46,3 odstotka na 45,3 odstotka, kar je podobno znižanju povprečja OECD.

Toda v zadnjem desetletju je trend za Slovenijo neugoden: med letoma 2015 in 2025 se je slovenski davčni primež povečal za 2,7 odstotne točke, medtem ko se je povprečje OECD v istem obdobju rahlo zmanjšalo. To pomeni, da Slovenija ne odstopa le po višini obremenitve, temveč tudi po smeri gibanja. OECD opozarja, da višji davčni primež zmanjšuje spodbude za delo in zaposlovanje, ker hkrati zmanjšuje neto dohodek delavca in povečuje stroške delodajalca. V slovenskem primeru je to posebej občutljivo za visokokvalificirano delo, dodatno delo, napredovanja in zaposlovanje strokovnjakov, saj se visoka obremenitev pojavlja že pri povprečni plači, ne šele pri izrazito visokih dohodkih. 

OECD izrecno ugotavlja, da se je dodatna obremenitev dela povečala na način, ki neposredno zmanjšuje neto plačo zaposlenega in hkrati povečuje strošek dela za delodajalca. 

(D250, 23-25)