Oktobra je devet javnih zavodov, med njimi osem osnovnih šol in en vrtec, z lokalnimi dobavitelji sklenilo 21 pogodb

Ministrstvo za kmetijstvo pripravlja spremembe zakonodaje, ki naj bi vrtcem, šolam in drugim javnim zavodom olajšale nakup lokalno pridelane hrane. Državni sekretar Velislav Žvipelj je oktobra med možnimi rednimi kupci domačih pridelkov omenil tudi bolnišnice in domove za starejše. Suzana Lara Krause, vršilka dolžnosti direktorice Direktorata za hrano in ribištvo, je 13. novembra med cilji navedla še preprostejše poročanje o nabavi. Ministrstvo v novembrski objavi ni navedlo, katere zahteve pri poročanju namerava spremeniti in kdaj bi spremembe začele veljati.

Od ekoloških jabolk do kozjega jogurta

Leopold Miš ima pet hektarjev sadovnjakov, na enem hektarju pa prideluje šparglje. Na srečanju 21. oktobra v Dobu pri Domžalah je s tremi osnovnimi šolami sklenil pogodbe za dobavo ekoloških jabolk. Osnovna šola Škofljica je pri njem naročila tudi hruške, Osnovna šola Komenda Moste pa šparglje. Miš je povedal, da je naročil iz šol manj. Pri prodaji vrtcem in šolam mu pomaga zadruga. Z drugimi ekološkimi pridelovalci lahko zavodom ponudi širši izbor živil.

V Preserjah pri Radomljah so naročili ekološke jagode in solato, v Stranjah pa med drugim radič, motovilec, testenine in domače piškote. Vrtec Vrhnika je sklenil pogodbe s tremi dobavitelji. Pri enem je naročil ekološki krompir, pri drugem jajca, seneno kozje mleko in jogurt, pri tretjem ekološka jabolka. Ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek je opozoril, da manjši pridelovalci pogosto ne morejo dobaviti toliko posameznega živila, kot ga potrebuje šolska kuhinja. Organizatorjem prehrane medtem postopki naročanja jemljejo čas za načrtovanje obrokov. Zadruga Jarina v okviru projekta Naravno(st) do otrok razvija aplikacijo za pregled ponudbe, naročanje in organizacijo dobav. Projekt poteka v 21 občinah osrednje Slovenije. Zadruga želi pri načrtovanju pridelave izhajati iz količin, ki jih zavodi dejansko potrebujejo.

Jarina je na srečanju predstavila tudi način predelave presežkov. Od lokalnih pridelovalcev odkupi zelenjavo in jo z liofilizacijo predela v suho osnovo za juhe, omake in nadeve.

Dobavitelji šolskih kuhinj

V raziskavi Šolski krožnik je leta 2024 na celotno anketo odgovorilo 157 osnovnih šol. Pri lokalnem mleku in mlečnih izdelkih, zelenjavi, sadju ter medu je v vsaki od teh skupin približno sedem od desetih sodelujočih šol kot dobavitelja navedlo kmeta. Približno četrtina je lokalno sadje in zelenjavo kupovala tudi pri zadrugah. Lokalne pekovske izdelke je dobra polovica anketiranih šol kupovala pri proizvajalcih.

Pri lokalnem mleku in mlečnih izdelkih, zelenjavi, sadju ter medu je v vsaki od teh skupin približno sedem od desetih sodelujočih šol kot dobavitelja navedlo kmeta.

Šole so v razpisih določale tudi, v kakšni obliki naj živila prispejo v kuhinjo. Šest od desetih jih je navedlo zahteve glede velikosti pakiranja, dobra polovica pa pogoje dostave. Pri jajcih je približno tretjina šol določila tudi način reje kokoši. Spletni Katalog živil za javno naročanje je pri pripravi razpisa uporabljalo 15 odstotkov šol, še 30 odstotkov pa si je z njim pomagalo pri pregledu izdelkov.

Pravila za naročanje živil

Zavod lahko naročilo za posamezen sklop živil odda po pravilih za evidenčna naročila, če je ocenjena vrednost sklopa nižja od 80.000 evrov brez DDV. Vrednost tako oddanih sklopov skupaj ne sme preseči petine skupne vrednosti vseh sklopov. Zavod v evidenco vpiše predmet in vrednost naročila ter izbranega dobavitelja. Po podatkih raziskave Šolski krožnik je možnost izločenih sklopov uporabilo približno sedem od desetih sodelujočih šol. Nekatere so jo izkoristile za posamezne skupine lokalnih ali ekoloških živil, druge za živila za posebne prehranske potrebe, denimo izdelke brez glutena ali laktoze.

Za naročila živil pod pragom za objavo v Uradnem listu Evropske unije zakon določa še posebno izjemo. Zavodi lahko pri teh nakupih uporabijo evidenčno naročilo, pri čemer morajo upoštevati cilje zelenega javnega naročanja. Uredba določa najmanj 15 odstotkov ekoloških živil in najmanj 20 odstotkov živil iz shem kakovosti. Oba deleža se izračunata glede na predvideno količino živil v kilogramih.

Po Zakonu o hrani mora naročnik v treh mesecih po plačilu zadnjega računa pripraviti poročilo o dobavah.

Po Zakonu o hrani mora naročnik v treh mesecih po plačilu zadnjega računa pripraviti poročilo o dobavah. Za vsako leto izvajanja naročila navede skupno količino prejetih živil ter posebej količini ekoloških živil in živil iz drugih shem kakovosti. Poročilo objavi na svoji spletni strani. Od 1. januarja 2029 bodo morali javni zavodi pri naročanju priprave obrokov pri zunanjih izvajalcih upoštevati cilje zelenega javnega naročanja za gostinske storitve ne glede na vrednost naročila.

Poskusna dobava na Škofjeloškem

Na Škofjeloškem so v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 preizkusili dobavo lokalnih sestavin za malice 270 učencev na 11 matičnih in podružničnih šolah. Sodelovalo je 23 ponudnikov. Vodje šolske prehrane, kuhinjsko osebje in kuharski mojster so s projektnimi partnerji pregledali jedilnike in izbrali jedi, ki jih je bilo mogoče pripraviti iz razpoložljivih sestavin. Za obroke so ocenili stroške, s ponudniki pa uskladili cene. Kjer je imel posamezni pridelovalec premalo živil, so združili ponudbo več kmetij. Pred poskusno dobavo so pregledali tudi možnosti prevoza do šolskih kuhinj.

Prostor za shranjevanje živil je lahko omejen tudi v šoli. V anketi Šolski krožnik je 48 odstotkov šol ocenilo, da imajo premajhno skladišče, 52 odstotkov pa, da je za njihove potrebe premajhna kuhinja.

Šole lahko učencem poleg rednih obrokov ponudijo brezplačno sadje, zelenjavo, mleko ali mlečne izdelke iz šolske sheme. Kadar jih razdelijo ob malici, jih na jedilniku označijo kot dodatek. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja v navodilih za šolsko leto 2026/27 priporoča, naj šole za sveže sadje in zelenjavo glede na ponudbo na trgu poiščejo lokalnega dobavitelja. Prijave v shemo za šolsko leto 2027/28 sprejema do 1. decembra 2026.

V petek, 20. novembra, bodo sodelujoči vrtci, šole in zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami pripravili Tradicionalni slovenski zajtrk. Na mizi bodo mleko, maslo, kruh, med in jabolka, ki jih lahko nadomesti drugo sveže ali suho sadje brez dodanega sladkorja. Kruh mora biti proizveden v Sloveniji, druga živila pa morajo biti tu pridelana in predelana. Nadomestilo za nakup živil je letos 80 centov na otroka oziroma mladostnika, štiri cente več kot lani. Zavodi lahko zahtevek za izplačilo oddajo od 1. do 21. decembra.

Lokalna živila ob šolski malici

Šole lahko učencem poleg rednih obrokov ponudijo brezplačno sadje, zelenjavo, mleko ali mlečne izdelke iz šolske sheme. Kadar jih razdelijo ob malici, jih na jedilniku označijo kot dodatek. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja v navodilih za šolsko leto 2026/27 priporoča, naj šole za sveže sadje in zelenjavo glede na ponudbo na trgu poiščejo lokalnega dobavitelja. Prijave v shemo za šolsko leto 2027/28 sprejema do 1. decembra 2026.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja v navodilih za šolsko leto 2026/27 priporoča, naj šole za sveže sadje in zelenjavo glede na ponudbo na trgu poiščejo lokalnega dobavitelja.

V petek, 20. novembra, bodo sodelujoči vrtci, šole in zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami pripravili Tradicionalni slovenski zajtrk. Na mizi bodo mleko, maslo, kruh, med in jabolka, ki jih lahko nadomesti drugo sveže ali suho sadje brez dodanega sladkorja. Kruh mora biti proizveden v Sloveniji, druga živila pa morajo biti tu pridelana in predelana. Nadomestilo za nakup živil je letos 80 centov na otroka oziroma mladostnika, štiri cente več kot lani. Zavodi lahko zahtevek za izplačilo oddajo od 1. do 21. decembra.