Orban na mednarodni konferenci o preganjanju kristjanov v Budimpešti: "preganjanje se lahko zgodi tudi v Evropi"

Embed from Getty Images
Mednarodna konferenca o preganjanju kristjanov, ki te dni poteka v Budimpešti in gosti predstavnike krščanskih skupnosti na Bližnjem vzhodu, je izpostavila pereče probleme, ki so bili dolgo prezrti in obravnavani kot manj pomembni.

Na to je kot eden izmed govornikov opozoril tudi Viktor Orban, madžarski premier. Vsak četrti od petih ljudi, ki je preganjan zaradi svoje vere, je namreč kristjan.

Orbanova kritika Evrope

V svojem nagovoru je Orban izpostavil: »tišino evropske elite, ki se sicer sklicuje na krščanske korenine«. Opozoril je tudi na zgrešeno politiko Evrope, ki ženi pripeljati ljudi na celino, medtem ko jim želi Madžarska pomagati tam, kjer so. »Preganjanje Kristjanov bi nas moglo prisiliti v razmišljanje, da se kljub neverjetnosti situacije, enako preganjanje lahko zgodi tudi v Evropi« je še dodal. In se na podzavestni ravni tudi že dogaja.

Preganjanje kristjanov v Evropi, ki se po obsegu in krutosti sicer ne more primerjati s preganjanjem na Bližnjem vzhodu, se dogaja in je po besedah Orbana: »podtalno in iznajdljivo preganjanje, ki je nepravično, diskriminatorno in boleče.« Zadnji primer takega preganjanja je tudi brisanje križev z embalaže Lidlovih grških izdelkov.

Voditelje Evrope je pozval tudi k prenehanju politično korektnih dejanj in izjav in jih spodbudil k pomoči in zavzemanju za preganjane kristjane. Orban je svoj govor zaključil z besedami, da je Evropa krščanska celina in je njegova želja, da tako tudi ostane.

Madžarska pomaga

Po mnenju madžarskega premierja je ključna pomoč kristjanom tam, kjer živijo. Gre namreč za krščanske skupnosti, ki živijo na Bližnjem vzhodu že stoletja in so danes zaradi vdora islama prisiljene zapustiti svoja bivališča in iskati zatočišče drugje.

Dejstvo je, da je krščanstvo najbolj preganjana vera v svetu. 215 milijonov kristjanov v 108 državah je žrtev različnih oblik preganjanja

Orban je s svojo politiko tudi aktivno začel s pomočjo preganjanim kristjanom. V preteklem letu so vzpostavili tudi poseben oddelek ministrstva in sklad za pomoč preganjanje kristjanov. So tudi edina država, ki omogoča pomoč v taki obliki. Do sedaj so namenili že 4 milijone evrov za pomoč kristjanom na Bližnjem vzhodu pri obnovi bivališč, cerkva in šol ter na tak način kristjanom omogočili, da lahko ostanejo doma.

Podelili so tudi več štipendij namenjenih krščanskim študentom iz Afrike in Bližnjega vzhoda, v povezavi s katoliško univerzo Pázmány Péter pa se trudijo ustanoviti in financirati univerzo.

Bližnjevzhodni krščanski voditelji kritizirali Trumpa

Na konferenci so sodelovali tudi verski voditelji raznih krščanskih skupnosti, ki se pojavljajo na Bližnjem vzhodu. Izrazili so veliko razočaranje nad predsednikom Trumpom, ki je v predvolilni kampanji obljubljal pomoč preganjanim Kristjanom, te pomoči pa še ni udejanjil.

Patriarh Ignacij Aphrem II., vodja Sirske pravoslavne cerkve, je izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da bodo kristjani na Bližnjem vzhodu kmalu samo še »muzejski primerek«. Patriarh je opozoril tudi na občutek zapuščenosti s strani zahodnih držav, kjer je večina prebivalstva krščanskega, še posebej s strani Združenih države Amerike. Dodal je tudi, da: »se mnoge živali in rastline uvrstijo na sezname ogroženih vrst, enake zaščite preganjani kristjani Bližnjega vzhoda niso deležni.«

Nadškof Bashar Matti Warda iz Erbila  je pohvalil prizadevanja madžarske vlade za učinkovito pomoč kristjanom na Bližnjem vzhodu, ob enem pa tudi sam izrazil obžalovanje nad Trumpovo administracijo. Zahvalil se je tudi za denarno pomoč Madžarov, ki je omogočala iraškim kristjanom, da so se vrnili na svoje domove, kjer so islamski radikalci poskušali izbrisati vsa znamenja krščanstva.

Patriarh Sirske katoliške cerkve, Ignacij Youssef III. Younan je opozoril, da: »so kristjani na območju, kjer živijo danes, živeli že šest stoletji pred prihodom muslimanov.« Poudaril pa je tudi, da so kristjani na tem območju avtohtoni prebivalci in da drugod mednarodna skupnost ščiti avtohtone prebivalce, kar pa ne velja za kristjane na bližnjem vzhodu.