Oslovski kašelj: v lanskem letu 120 primerov, januarja letos pa že 65. V UKC Ljubljana trije otroci hospitalizirani. Usoden za štiri dojenčke v Beogradu

Oslovski kašelj je izjemno nalezljiva okužba dihalnih poti. Pri mnogih ljudeh ga zaznamujejo hudi napadi kašlja in drugi simptomi. Preden so razvili cepivo, je oslovski kašelj veljal za otroško bolezen. Zdaj oslovski kašelj prizadene predvsem otroke, ki so premajhni, da bi opravili celotno cepljenje, ter najstnike in odrasle, katerih imunost je oslabljena.

Zgolj v prvem mesecu letošnjega leta smo zabeležili 65 primerov oslovskega kašlja, v celotnem lanskem letu pa jih je bilo 120. Kljub temu je to še vedno manj kot denimo leta 2018, ko smo zabeležili 213 primerov. Od lanske jeseni je bil oslovski kašelj usoden za štiri dojenčke v Beogradu, eden pa je še vedno v smrtni nevarnosti. Kot navaja B92, sta bila dva dojenčka, ki sta umrla, stara le dva in tri mesece, in sta bila še premajhna, da bi ju sploh lahko že cepili proti oslovskemu kašlju.

Oslovski kašelj se je sprva intenzivno širil na Hrvaškem, kjer so se pred Hrvaškim zavodom za javno zdravstvo (HZJZ) v Zagrebu vile dolge vrste za testiranje. Tamkajšnji epidemiologi so stanje primerjali z epidemijo, saj je število primerov prvič po letu 1980 preseglo tisoč v enem letu. Epidemiologi večanje števila okužb pripisujejo nizki precepljenosti.

Oslovski kašelj

V Sloveniji smo pričeli s cepljenjem proti oslovskemu kašlju leta 1959. Na ta način smo močno zmanjšali obolevanje za to boleznijo, vendar se v zadnjih letih ponovno pojavljajo epidemije oslovskega kašlja med šolskimi otroki, ker imunost po cepljenju oziroma preboleli bolezni ni dolgotrajna. Oslovski kašelj se prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov.

V začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu – pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj. Nato se prične kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, katerim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost. Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev. Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Od ostalih zapletov so možni še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane, so zapisali na spletni strani NIJZ.

Širitev po Balkanu

Decembra so v Beogradu razglasili epidemijo, do konca leta pa potrdili 909 primerov. Predvsem skrb vzbujajoče so novice zadnjih dni, saj trenutno obravnavajo 70 primerov okužb, polovica otrok pa je hospitalizirana. Oslovski kašelj se je sprva intenzivno širil na Hrvaškem, kjer so se pred Hrvaškim zavodom za javno zdravstvo (HZJZ) v Zagrebu vile dolge vrste za testiranje. Tamkajšnji epidemiologi so stanje primerjali z epidemijo, saj je število primerov prvič po letu 1980 preseglo tisoč v enem letu. Epidemiologi večanje števila okužb pripisujejo nizki precepljenosti.

Od junija so potrdili skoraj 600 primerov okužb, decembra pa so razglasili tudi epidemijo oslovskega kašlja. Vodja beograjske pediatrične klinike Vladislav Vukomanović je za srbsko javno radiotelevizijo RTS dejal, da dojenčki, ki so stari od dva do štiri mesece, lahko pri oslovskem kašlju razvijejo zelo hude simptome. Simptomi so se pri štirih dojenčkih, ki so jih sprejeli, končali s smrtjo, eden pa je še vedno na respiratorju. Po besedah Vukomanovića so hospitalizirali kar dve tretjini od 70 otrok z oslovskim kašljem. Ocenil je, da to kaže na eksponentno povečanje števila otrok s hudo klinično sliko.

Poudaril je še, da ni boljšega zdravila ali obrambe pred oslovskim kašljem, kot je cepljenje. V Beogradu so od junija lani do sredine januarja zaznali 556 primerov oslovskega kašlja, pri čemer jih je bilo cepljenih 68,7 odstotka, poroča N1 Srbija.

Oslovski kašelj v Sloveniji

V januarju letos smo imeli v Sloveniji 65 prijavljenih primerov oslovskega kašlja, v celotnem letu 2023 pa 120 prijavljenih primerov. Podatki kažejo na večjo pojavnost oslovskega kašlja v primerjavi s prejšnjimi meseci, poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje. 

Zaradi oslovskega kašlja so v zadnjem mesecu na infekcijski kliniki UKC Ljubljana tri otroke tudi hospitalno obravnavali, poroča Dnevnik. Šlo je za dva dojenčka, ki še nista bila cepljena, in za otroka, ki je bil cepljen osnovno, a v osnovnošolskem obdobju ni bil deležen osvežitvenega cepljenja. Po poročanju medija je bolezen pri teh otrocih sicer potekala s hudimi napadi kašlja, vendar naj dodatnih zapletov ne bi bilo. 

Kot so za RTVSLO pojasnili v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, sta bila med hospitaliziranimi otroki z oslovskim kašljem, ki so jih v zadnjem mesecu obravnavali na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, dva dojenčka, ki proti oslovskemu kašlju nista bila cepljena, in en otrok, ki je bil cepljen osnovno, ni pa bil cepljen ponovno.

»Bolezen pri vseh poteka tipično s hudimi napadi kašlja, zaenkrat brez dodatnih zapletov. Pri vseh treh je bila bolezen prepoznana v fazi, ko antibiotično zdravljenje ni več učinkovito za omilitev bolezni, približno od dva do tri tedne po začetku bolezni,« so navedli. Antibiotično zdravljenje namreč po njihovih navedbah pomaga pri omilitvi bolezni v prvem tednu, ko še ni napadov kašlja in imajo bolniki samo blage respiratorne simptome, ki se ne razlikujejo od virusnih okužb dihal.