Osrednje vprašanje političnega soočenja bo reševanje romske problematike
V četrtek, 26. februarja, bo ob 17. uri v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu potekalo javno politično soočenje parlamentarnih strank o vprašanjih, ki neposredno vplivajo na varnost, razvoj in kakovost življenja v JV Sloveniji. Osrednja tema bo romska problematika – z jasnim poudarkom na odgovornosti države, konkretnih ukrepih, merljivih ciljih ter rokih za izboljšanje varnosti in sobivanja.
Kot je poudaril samostojni svetnik MO Novo mesto Silvo Mesojedec, gre za vprašanje, ki ga regija predolgo odpira in tudi prepogosto ostaja brez jasnih političnih odgovorov. Osrednja tema bo romska problematika, razprava pa bo zajela tudi stanje in prihodnost zdravstva v regiji, prometno infrastrukturo in nujne projekte za Dolenjsko in širše programske usmeritve sodelujočih strank za razvoj JV Slovenije.
»Dogodek bo pokazal, kdo je pripravljen javno predstaviti konkretne rešitve in prevzeti politično odgovornost pred občankami in občani. Soočenje bo odprto, z možnostjo vprašanj iz občinstva. JV Slovenija ne potrebuje več splošnih obljub, temveč jasne načrte z imeni, številkami in roki. V četrtek bo priložnost, da jih javnost tudi sliši,« je zapisal Mesojedec, ki na soočenju ne bo nastopil kot kandidat.
Od predstavnikov političnih strank želi slišati jasne odgovore na ključna vprašanja:
- Kako bodo po volitvah konkretno pristopili k reševanju romske problematike?
- Kakšne ukrepe ponujajo za varnost, sobivanje in odgovornost?
- Kateri so njihovi merljivi cilji in roki?
Kot je še spomnil Mesojedec, še danes ni odgovora, kdo nosi odgovornost za tragičen dogodek v Novem mestu. »Zato je čas za jasne odgovore in konkretne rešitve. Vabljeni, da se soočenja udeležite v čim večjem številu,« je pozval k udeležbi.
Spomnimo, Aleš Šutar je 25. oktobra lani v bolnišnici podlegel poškodbam, ki so bile posledica udarca in padca. Zdravniki so naknadno ugotovili tudi manjši zlom vratnega vretenca. Obdukcija je potrdila, da je Šutar umrl zaradi hude poškodbe glave, kdo ga je udaril, pa do danes še ni povsem znano.
Najprej je bil namreč osumljen 21-letni Sabrijan Jurković, ki je bil nekaj časa v priporu. Že na začetku so se pojavile govorice, da on v resnici ni storilec, pač pa da naj bi bil kriv njegov bratranec. To je naknadno povedalo tudi nekaj prič, ki so razbremenile prvega osumljenca.
Jurković je tako odkorakal iz pripora, priprli pa so leto mlajšega Samirja Šiljića. Govora je bilo tudi o sumu podkupovanja za krivo pričanje, vendar vse kaže, da odgovorov še ni. Po poročanju Dnevnika sta na sodišču še vedno v teku dve sodni preiskavi proti dvema obdolženima za isti dogodek. Primer tako začasno stoji na mrtvi točki, odločitve, kako naprej, namreč še ni. Tožilstvo dogodek vodi kot kaznivo dejanje povzročitve posebno hude telesne poškodbe, kar v primeru smrti podobno kot pri uboju lahko pomeni do 15 let zapora.
4 komentarjev
Thor
Romi in podobni, npr. državljani nekdanjih jugoslovanskih republik, pred državo Slovenijo v smislu posebnih pravic sploh ne bi smeli obstajati. Edino vprašanje, ki bi ga morali postaviti kandidatom je, ali ste za to, da v Sloveniji noben tujec ni privilegiran pred Slovencem in noben Slovenec pred drugimi Slovenci.
AlojzZ
reševanje romske problematike???
Zelo enostavno: "Kdor noče delati, naj tudi ne je!" In to naj velja za vse pa bo kaj kmalu blaginja za vse ljudi.
Kdor pa ne more delati, je pa druga zadeva.
Andrej Muren
Povsem jasno je, da je za današnje stanje v zvezi s cigani vsa krivda na strani levih strank. Lahko le ugibamo, zakaj nočejo urediti ciganske problematike.
pepe2
Moje prvo vprašanje bi bilo, ali so pripravljeni vztrajati pri ključnemu členu Šutarjevega zakona, to je trganju glob za prekrške od socialne podpore. Na tem členu zakon obstne ali pade, vse ostalo je zanemarljivo. Dejstvo je, da je vlada sprejela tak zakon pod prisilo javnosti in bližajočih se volitev. Njena agenda (pod vodstvom Levice) pa je nedvomno, da se tak zakon razveljavi, kar bo postalo jasno kaj hitro po volitvah. Izgovori za razveljavitev so lahko razna Ustavna sodišča, ali pa razna mnenja "zagovornice pravic manjšin", ali pa kar kaki "ogorčeni prispevki" naših novinark na RTV itd. Vendar vse to sledi šele po volitvah, ko se obeta povrnitev stanja pred novembrom 2025. Zato bi od politikov zahteval vsaj jasen odgovor (ki se po volitvah lahko spremeni v jasno laž): ali so pripravljeni vztrajati pri tem členu zakona, ali pa ga bodo po volitvah vendarle umaknili. Pa naj Dolenjci potem volijo in podprejo, kogar koli želijo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.