Kaj je Stephen Hawking počel v Vatikanu

Obisk Stephana Hawkinga v Vatikanu ta teden je vzbudil pozornost in mnogi so se vprašali, kaj ta znameniti astrofizik, deklarirani ateist, počenja v samem središču vesoljne katoliške Cerkve.

A poznavajoč dejstva njegov obisk Vatikana ni nič nenavadnega.  Hawking je namreč eden od članov Papeške akademije znanosti, v katero je vključenih 80 najbolj bleščečih svetovnih znanstvenikov.

V Vatikan je 74-letni Hawking prišel zaradi letnega srečanja omenjene skupine. Letošnja konferenca se je osredotočila na temo "Znanost in trajnost", Hawking pa je v okviru tega pripravil govor o "Začetku vesolja".

Pri tem se je poklonil msgr. Georgeu Lemaitru, vodji akademije med letoma 1960 in 1966. Dejal je namreč, da je bil ravno Lemaitre "pravi oče" teorije prapoka in tako zavrnil prepričanje, da je oče teorije ameriški znanstvenik George Gamow.

Prostor diskusije vere in znanosti

Papeška akademija znanosti od članov ne zahteva, da so katoličani. Predsednik skupine in prejemnik Nobelove nagrade za medicino,  Werner Arber, je denimo protestant.

Razlog: akademija je zamišljena kot prostor, kjer se lahko vera in znanost srečata ter diskutirata, oziroma kot mesto obravnave bodočega znanstvenega razvoja, pa tudi kot most med vero, znanostjo in svetom.

Na spisku članov akademije je možno najti več Nobelovih nagrajencev, denimo Nielsa Bohra, Rite Levi Moltancini, Wernerja Heisenberga, Alexandra Fleminga, Carla Rubbia.

V začetku 20. stoletja je bil član tudi Max Planck, pionir kvantne fizike, ki je leta 1918 prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Prav on je papeža Pija XII. opozoril na možne posledice njegovih odkritij: jedrsko vojno, kar se je odrazilo v papeževem nagovoru med drugo svetovno vojno državnim voditeljem, češ da stroj na uranski pogoj ni več utopija, zato je pomembno preprečiti kaj takšnega, saj bi zaradi tega lahko "nevarna katastrofa prizadela ves planet."

Na srečanjih člani debatirajo o mejah znanosti. Večkrat so denimo obravnavali Higgsov bozon, osnovni delec standardnega modela fizike delcev. Čeprav je bil dokončno odkrit leta 2015, so ga znanstveniki CERN-a napovedovali in obravnavali v prostorih akademije že leta 2011.

Akademija s takšnim načinom delovanja dokazuje, da Vatikan ni sovražnik znanosti, temveč je prostor, kjer se razglabljanje o znanosti že dolgo spodbuja.