Pasti "pametnega doma" iz prakse: Onemogočijo ti upravljanje ali pa te zaklenejo v lasten dom
Pametni domovi so relativno nov pojav, ki obljublja prihranek časa in energije ter povečanje učinkovitost s pametnim upravljanjem ter ohranjanjem nadzora nad celotnim domom.
Pa je res vse tako rožnato?
Besedna zveza "pametni dom" ali "pametna hiša" se uporablja za domovanja, v katerih je možno električne naprave (luči, centralne peči, klimatske naprave, računalnike, televizorje, naprave Hi-Fi, nadzorne kamere in varnostne sisteme) upravljati na daljavo s pomočjo pametnega telefona, tablice ali računalnika; od doma, iz službe, v času službenega potovanja ali dopusta.
Sistem ima določene pomanjkljivosti. Ponudniki o tem neradi govorijo, vendar je nezdružljivost največja težava tehnologije pametnega doma. Nameščanje številnih naprav in platform tako vodi do spoznanja, da pripomočki med seboj ne morejo komunicirati. Proizvajalec, kot je Amazon, rad oblikuje naprave, izdelane za njihovo lastniško platformo (Echo ali Alexa); zato njihova tehnologija pogosto ne deluje s tujimi sistemi, kot so Google Home, Apple Home ali Bose.
Problem so lahko tudi vdori hekerjev, saj so povezani pripomočki lahko ranljivi za kibernetske napade, ker mnogi prenašajo podatke po spletu. A tokrat bomo predstavili nekoliko drugačne težave, ki lahko doletijo lastnika pametnega doma.
Eden izmed uporabnikov Amazonovega sistema pametnega doma je na spletu delil svojo izkušnjo. Za kakšen teden mu je bila namreč odvzeta sposobnost upravljanja svojega pametnega doma. Kot se je kmalu izkazalo, ni bil tarča kibernetskega napada ali okvare sistema.
Nadzor mu je odvzel ponudnik, Amazon, sam. Amazonov dostavljavec ga je namreč obtožil rasističnega žaljenja, zaradi česar je Amazon zaklenil njegov uporabniški račun. Po tednu dokazovanja svoje nedolžnosti je, brez opravičila, ponovno dobil dostop do svojega računa ter posledično je lahko ponovno upravljal s svojim domom.
Primer povezuje ter nas poučuje o mnogih realnostih današnjih časov. Od vprašanj o varnosti podatkov, prekomerne moči tehnoloških podjetij ter posledic lažnih, nedokazanih prijav in obtožb.
Za lajšanje življenja namreč dajemo mnogim tehnološkim podjetjem izjemno moč nad svojim življenjem, svojo lastnino in podatki. Na spletu lahko to opazimo vsak dan, ko podjetja uporabljajo naše podatke za potrebe oglaševanja, ter nas lahko zaradi "neprimernih izjav" izredno enostavno utišajo.
Krive obtožbe, sicer še nedokazane, pa lahko posamezniku v hipu uničijo kariero oziroma dobro ime. A z napredkom tehnologije se ti problemi širijo iz digitalnega v realni, materialni svet.
V ločenem primeru je kupec nove hiše ostal zaklenjen v lastnem domu. Izkazalo se je, da je prejšnji lastnik hiše namestil pameten varnostni sistem, za katerega mu ni povedal. Prejšnji lastnik je novemu sčasoma ustvaril gostujoči račun za dostop do sistema, vendar ta še vedno nima polnega skrbniškega dostopa.
Na misel mu je padlo tudi, da bi prejšnji lastnik, ki ostaja skrbnik varnostnega sistema, lahko spreminjal nastavitve ali vohunil za njim. "Če bi res želel, bi se lahko samo prijavil in videl, kdo prihaja in odhaja. Teoretično bi lahko spremenil temperaturo mojega doma; ima nadzor nad vsemi klimatskimi napravami," je dejal novi lastnik. "Na telefonu prejmem obvestilo, ko se vrata odprejo, zato predvidevam, da prejšnji lastnik še vedno prejema ta obvestila, če tega ni izklopil." Na srečo še ni imel težav.
Ko se naš digitalni odtis v našem domu povečuje, se širi tudi nešteto aplikacij in računov, potrebnih za nadzor teh naprav. Vsa ta avtomatizacija ustvarja več priložnosti za ljudi, da izgubijo dostop ali moč nad vidiki doma ali celo nikoli ne dobijo dostopa.
"Pripovedujemo si to zgodbo, da je naš dom stvar, ki jo lahko nadzorujemo – je zaseben, je zaščiten, je naš prostor," je za New York Times povedala Heather Suzanne Woods, profesorica komunikacije na univerzi Kansas State in avtorica knjige o pametnih domovih, ki bo kmalu izšla. Toda ta občutek nadzora pogosto ni več kot le iluzija.
V najslabšem primeru, ko so "slabi igralci", kot je lahko nasilni bivši partner, povezani z napravami, lahko te postanejo orodje zlorabe – ljudem z zlonamernimi nameni, ki niti niso fizično doma, omogočajo nadzor, zmerjanje ali psihično trpinčenje uporabnikov.
Možnost, da drugi nadzorujejo pametne naprave, je "dokaj implicitna v trenutni zasnovi številnih pametnih domov. To je funkcija, in ne hrošč," je dejala Woods.
"Popoln nadzor nad svojim pametnim domom je, vsaj v sedanjiku, nemogoč," je dejala. "Del tega je zato, ker je celoten namen pametne naprave predati nadzor nekomu ali nečemu – ne glede na to, ali je to naprava, platforma, njena koda. Uporabniki delo, razmišljanje ali upravljanje prenesejo na pametne naprave."
V kolikor cenite svojo zasebnost in (vsaj občutek) nadzora, bi bilo morda z nadgradnjo svojega doma v pametnega torej dobro še nekoliko počakati.
Pa je res vse tako rožnato?
Besedna zveza "pametni dom" ali "pametna hiša" se uporablja za domovanja, v katerih je možno električne naprave (luči, centralne peči, klimatske naprave, računalnike, televizorje, naprave Hi-Fi, nadzorne kamere in varnostne sisteme) upravljati na daljavo s pomočjo pametnega telefona, tablice ali računalnika; od doma, iz službe, v času službenega potovanja ali dopusta.
Sistem ima določene pomanjkljivosti. Ponudniki o tem neradi govorijo, vendar je nezdružljivost največja težava tehnologije pametnega doma. Nameščanje številnih naprav in platform tako vodi do spoznanja, da pripomočki med seboj ne morejo komunicirati. Proizvajalec, kot je Amazon, rad oblikuje naprave, izdelane za njihovo lastniško platformo (Echo ali Alexa); zato njihova tehnologija pogosto ne deluje s tujimi sistemi, kot so Google Home, Apple Home ali Bose.
Problem so lahko tudi vdori hekerjev, saj so povezani pripomočki lahko ranljivi za kibernetske napade, ker mnogi prenašajo podatke po spletu. A tokrat bomo predstavili nekoliko drugačne težave, ki lahko doletijo lastnika pametnega doma.
Digitalno zaklenjen iz lastnega doma
Eden izmed uporabnikov Amazonovega sistema pametnega doma je na spletu delil svojo izkušnjo. Za kakšen teden mu je bila namreč odvzeta sposobnost upravljanja svojega pametnega doma. Kot se je kmalu izkazalo, ni bil tarča kibernetskega napada ali okvare sistema.
Nadzor mu je odvzel ponudnik, Amazon, sam. Amazonov dostavljavec ga je namreč obtožil rasističnega žaljenja, zaradi česar je Amazon zaklenil njegov uporabniški račun. Po tednu dokazovanja svoje nedolžnosti je, brez opravičila, ponovno dobil dostop do svojega računa ter posledično je lahko ponovno upravljal s svojim domom.
Primer povezuje ter nas poučuje o mnogih realnostih današnjih časov. Od vprašanj o varnosti podatkov, prekomerne moči tehnoloških podjetij ter posledic lažnih, nedokazanih prijav in obtožb.
Za lajšanje življenja namreč dajemo mnogim tehnološkim podjetjem izjemno moč nad svojim življenjem, svojo lastnino in podatki. Na spletu lahko to opazimo vsak dan, ko podjetja uporabljajo naše podatke za potrebe oglaševanja, ter nas lahko zaradi "neprimernih izjav" izredno enostavno utišajo.
Krive obtožbe, sicer še nedokazane, pa lahko posamezniku v hipu uničijo kariero oziroma dobro ime. A z napredkom tehnologije se ti problemi širijo iz digitalnega v realni, materialni svet.
Pomanjkljiva predaja nadzora
V ločenem primeru je kupec nove hiše ostal zaklenjen v lastnem domu. Izkazalo se je, da je prejšnji lastnik hiše namestil pameten varnostni sistem, za katerega mu ni povedal. Prejšnji lastnik je novemu sčasoma ustvaril gostujoči račun za dostop do sistema, vendar ta še vedno nima polnega skrbniškega dostopa.
Na misel mu je padlo tudi, da bi prejšnji lastnik, ki ostaja skrbnik varnostnega sistema, lahko spreminjal nastavitve ali vohunil za njim. "Če bi res želel, bi se lahko samo prijavil in videl, kdo prihaja in odhaja. Teoretično bi lahko spremenil temperaturo mojega doma; ima nadzor nad vsemi klimatskimi napravami," je dejal novi lastnik. "Na telefonu prejmem obvestilo, ko se vrata odprejo, zato predvidevam, da prejšnji lastnik še vedno prejema ta obvestila, če tega ni izklopil." Na srečo še ni imel težav.
Zaseben pametni dom je iluzija
Ko se naš digitalni odtis v našem domu povečuje, se širi tudi nešteto aplikacij in računov, potrebnih za nadzor teh naprav. Vsa ta avtomatizacija ustvarja več priložnosti za ljudi, da izgubijo dostop ali moč nad vidiki doma ali celo nikoli ne dobijo dostopa.
"Pripovedujemo si to zgodbo, da je naš dom stvar, ki jo lahko nadzorujemo – je zaseben, je zaščiten, je naš prostor," je za New York Times povedala Heather Suzanne Woods, profesorica komunikacije na univerzi Kansas State in avtorica knjige o pametnih domovih, ki bo kmalu izšla. Toda ta občutek nadzora pogosto ni več kot le iluzija.
V najslabšem primeru, ko so "slabi igralci", kot je lahko nasilni bivši partner, povezani z napravami, lahko te postanejo orodje zlorabe – ljudem z zlonamernimi nameni, ki niti niso fizično doma, omogočajo nadzor, zmerjanje ali psihično trpinčenje uporabnikov.
Možnost, da drugi nadzorujejo pametne naprave, je "dokaj implicitna v trenutni zasnovi številnih pametnih domov. To je funkcija, in ne hrošč," je dejala Woods.
"Popoln nadzor nad svojim pametnim domom je, vsaj v sedanjiku, nemogoč," je dejala. "Del tega je zato, ker je celoten namen pametne naprave predati nadzor nekomu ali nečemu – ne glede na to, ali je to naprava, platforma, njena koda. Uporabniki delo, razmišljanje ali upravljanje prenesejo na pametne naprave."
V kolikor cenite svojo zasebnost in (vsaj občutek) nadzora, bi bilo morda z nadgradnjo svojega doma v pametnega torej dobro še nekoliko počakati.
Izbrano za naročnike:
Junaki vojne v Ukrajini: to so zgodbe tistih, ki so za domovino dali vse.
Čakajoč Godota v zdravstvu se nadaljuje, Golobovim "menedžerskim prijemom" navkljub.
Konkretna primerjava cen posameznih artiklov: Po kaj se dejansko splača v Italijo.
Sklenite naročnino na Domovino in podprite neodvisno novinarstvo. Obiščite našo naročniško stran.
Zadnje objave
Navidezna pokončnost
21. 4. 2026 ob 12:00
Vlada v zvezi z zdravstvom ni izpolnila obljub
21. 4. 2026 ob 6:00
Jubilejni shod za zaščito čiste pitne vode: »Končati se mora Jankovićeva era«
20. 4. 2026 ob 20:26
Rusija, energenti, gnojila in Rosatom proti EU
20. 4. 2026 ob 19:19
Na kolegiju predsednika DZ se je zapletlo, prišlo je tudi do obstrukcije
20. 4. 2026 ob 17:35
Predsednica republike: Nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev
20. 4. 2026 ob 17:16
Jutrišnje sojenje Svetlani Makarovič znova preloženo – ali gre za zavlačevanje?
20. 4. 2026 ob 13:30
Ekskluzivno za naročnike
Navidezna pokončnost
21. 4. 2026 ob 12:00
Vlada v zvezi z zdravstvom ni izpolnila obljub
21. 4. 2026 ob 6:00
Dušan Merc: Slovenska šola je zašla v slepo ulico
20. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
4 komentarjev
Janez
Pravzaprav ni treba nič počakat. Imamo izbiro: ali prodamo sebe v zameno za bleščečo zastonjsko rešitev, ki jo ponujajo veliki. Ali pa pogledamo med odprtokodne rešitve, ki pogosto nudijo enake rešitve, samo ne tako bleščeče in zastonjsko avtomatizirane za enostavno uporabo. Pač je treba investirat nekaj časa in znanja ali pa kakšnemu lokalcu plačat, da to naredi (če slučajno obstaja).
https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_home_automation_software
Kopitar
No ja, na voljo imamo tudi pametne sisteme, ki so povsem lokalni z neposrednim dostopom upravljanja, kjer ni potrebnega nobenega uporabniškega računa na kakšnem strežniku in tako omenjene skrbi odpadejo. So pa nekoliko dražji.
MEFISTO
Tisti, ki se ujamejo v past "domačega doma", bi se ujeli pa v kako drugo past.
Najtežje je misliti s svojo glavo, še posebej, če je prazna.
Gregor
V Sloveniji (praktično vsi) zelo radi strašijo pred sodobno tehnologijo, nepredkom... <b>Velja pravilo, če si nazadnjaški, si pameten. LOL</b> ps: skoraj nimam komentarjea na vse tovrstne komentarje, ki jih spremljam od zgodnjih 80tih... ko smo vsi verjeli, da si vsi ljudje želijo napredka... sedaj <b>se utapljamo v neskončnih ciklih avtomatiziranih birokratskih vozlov in pametujemo, da je to razmišljanje s svojo glavo, ter kažemo primere slabe/nespretne uporabe tehnologije. </b> Butnskala. Dobesedno. Kar je ob vsem tem komično, ni samo to, da tako razmišljajo celo več kot polovico mlajši od mene temveč, da je to abrolutno prevladujoča miselnost, ki dosega vsaj 95% in vsak zelo rad razlaga, kako prav on razmišlja drugače (beri: z lastno glavo). 9% enakomislečih, ki razmišljajo s svojo glavo. LOL
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.