Pasti predčasnega glasovanja ali zakaj voliti v nedeljo

Predčasno glasovanje na letošnjih volitvah poteka v nasprotju z veljavno zakonodajo, izvedba pa ustvarja številna tveganja, ki sejejo dvom o njegovi legitimnosti. V SDS zato pozivajo k udeležbi na nedeljskem glasovanju, medtem ko so leve stranke bistveno izraziteje naklonjene prav predčasnim volitvam. Iz več podatkov je razvidno, da zaradi zelo pragmatičnih razlogov, ki koristijo njihovi volilni bazi.

Volišča v nasprotju z zakonom 

»Volivci, ki so na dan glasovanja odsotni, lahko glasujejo pred tem dnem, vendar pa ne prej kot pet dni pred dnem glasovanja in ne kasneje kot dva dni pred dnem glasovanja. Glasovanje se opravi na posebnem volišču na območju okrajne volilne komisije.« Zakon o volitvah v državni zbor je v prvem odstavku 69. člena povsem jasen. Predčasno glasovanje bi bilo treba izvesti na teritoriju okrajne volilne komisije.

Na letošnjih parlamentarnih volitvah tega zakona ne bodo upoštevali. Po izračunih SDS je kar 24 volišč za predčasno glasovanje izven območja okraja, najbolj evidentno pa je predčasno glasovanje v nasprotju z zakonom v prestolnici. V ljubljanskih Stožicah bo namreč kar 14 volišč; 13 jih bo torej izven območja okraja.

Po izračunih SDS je kar 24 volišč za predčasno glasovanje izven območja okraja. 

V SDS so na Državno volilno komisijo (DVK) pred dnevi zato že naslovili ugovor, saj gre za evidentno kršitev zakona. Na DVK odgovarjajo, da jezikovna razlaga sicer pritrjuje trditvi, da mora biti fizična lokacija znotraj administrativne meje posameznega okraja, vendar pa namen zakonske ureditve govori nasprotno, in sicer da je namen zakona povečati fleksibilnost volilnih komisij pri določanju lokacije volišča za predčasno glasovanje.

A neposredna kršitev zakona še zdaleč ni edini argument tega, da v največji opozicijski stranki, ki se ji na volitvah obeta zmaga, napovedujejo izpodbijanje izida predčasnega glasovanja ter pozivajo volivke in volivce, naj glasujejo na volilni dan (torej v nedeljo) in ne predčasno.

Dvorana Stožice, zjutraj:
Vseh 14 okrajnih volilnih komisij v Ljubljani se je soglasno odločilo za eno volišče, da bi olajšali prihod tisočem in tisočem volivcev iz Republike Srbske, Srbije in Črne gore, ki bodo sledili pozivu "gradonačelnika Jankovića, da glasaju za Slobodu". pic.twitter.com/NDJn8NJPhh

— ☃️Sergij☢️ (@2021m2021) March 17, 2026

Past ljubljanskega megavolišča

Ko gre za Ljubljano kot najbolj problematično predčasno volišče, v oči bode že dejstvo, da ljubljanski volilni okraji niso samo mesto, ampak tudi okolica. »Predstavljajte si, da nekdo, denimo iz Velikih Lašč ali z Iga, hodi na predčasno glasovanje v Stožice,« je na sobotni novinarski konferenci dejal Janša. Volilna pravica takšnega volivca je namreč obravnavana drugače kot volilna pravica nekoga, ki stanuje za Bežigradom, v neposredni bližini volišča.

Če gledamo s stališča volilnih preferenc, so že v tem pogledu desnosredinske stranke oškodovane, saj večji delež njihovih volivcev praviloma prihaja iz podeželskih in ne urbanih okrajev. A to še ni vse.

Vprašljivo varovanje glasovnic

Že večkrat javno izpostavljena dilema, ki v izvedbo predčasnega glasovanja seje dodaten dvom, pa je varnost na predčasnem glasovanju oddanih glasovnic. Te se namreč ne štejejo vsak dan sproti, pač pa šele v nedeljo. Vmes skrinjice z glasovnicami, ki niso oštevilčene, zapečatijo in jih varujejo. »Nekomu, ki varuje – Stožice varuje varnostna služba Zorana Jankovića – ni noben problem zamenjati celo skrinjico,« je opomnil Janša.

Obtožil ni sicer nikogar, saj neposrednih dokazov za to nima. Je pa zanimivo, da je prav rezultat predčasnega glasovanja leta 2022 odločil, da je parlamentarni prag prestopila Levica, ne pa stranka Povežimo Slovenijo.

69. člen Zakona o volitvah v državni zbor: "Glasovanje se opravi na posebnem volišču na območju okrajne volilne komisije."

Glasovanje na teh nezakonitih voliščih za predčasno glasovanje naslednji teden bo tako nezakonito in neveljavno. pic.twitter.com/CNA0zzvgUy

— SDS (@strankaSDS) March 14, 2026

V Gibanju Svoboda sicer trdijo, da doslej ob izvedbi referendumov še nikoli ni prišlo do zlorab z glasovnicami s predčasnega glasovanja. Če bi nezakonitosti dejansko obstajale in bi vplivale na zakonitost volitev, bi bile po njihovem mnenju predmet volilnih sporov, ki pa jih v SDS doslej še niso sprožili.

Na predčasnem glasovanju se glasovnice ne štejejo vsak dan sproti, pač pa šele v nedeljo. Vmes skrinjice z glasovnicami, ki niso oštevilčene, zapečatijo in jih ‘varujejo’.

Vse več predčasnih volivcev

A v vladajoči stranki verjetno namenoma zamolčijo bistveni podatek, ki ob letošnjih volitvah predčasnim volitvam še kako daje veliko težo. Z leti se število volilnih upravičencev, ki glasujejo predčasno, namreč izrazito povečuje. Leta 2011, denimo, je predčasno glasovalo manj kot dva odstotka volilnih upravičencev. Do leta 2018 je delež narasel na več kot tri odstotke, leta 2022 pa je predčasno glasovalo že 7,67 odstotka volilnih upravičencev. Ob nekaj čez 70-odstotni volilni udeležbi je torej predčasno glasoval vsak deseti, ki se je udeležil volitev, oziroma čez 130.000 ljudi.

Zanimivo je, da so prav v Levici pred volitvami leta 2022 posebej pozivali k oddaji glasu na predčasnem glasovanju. Letos so k temu pozvali v Svobodi in posebej tudi stranka Pirati. S stališča volilnega telesa, ki prihaja iz urbanega okolja in je v večji meri naklonjeno levim strankam, torej izrazito prikladno. Sploh ker dejstvo, da predčasno glasovanje poteka več dni zapored, povečuje tveganje organiziranega vplivanja na volivce. Da tega, da se do volilne nedelje lahko pojavijo dodatne informacije, ki bi lahko vplivale na njihovo presojo, niti ne omenjamo.