Pasti uporabe klime

Žgoče sonce neizprosno prodira skozi steklene površine vozila in neposredno segreva notranje materiale. Armaturna plošča in sedeži zaradi visoke gostote vpijajo veliko toplotne energije, ki jo oddajajo v zaprt prostor kabine. Temperatura v notranjosti lahko tako pri zunanji temperaturi 35 stopinj Celzija v manj kot eni uri naraste na že smrtonosnih 60 stopinj. Razbeljena plastika in sintetični materiali pri teh ekstremnih temperaturah sproščajo nevarne hlapne organske spojine. Prisilno hlajenje zraka v takšnem okolju brez predhodnega zračenja predstavlja tehnični nesmisel. Pred zagonom kompresorja mora voznik obvezno spustiti stekla in z vožnjo mehansko izriniti segret in toksičen zrak iz kabine.

Avto postane smrtonosna pečica

Avtomobilska stekla prepuščajo kratkovalovno sončno svetlobo, ki prosto potuje v notranjost in zadene temne elemente potniške kabine. Absorpcija kratkovalovne energije povzroči drastično povečanje kinetične energije molekul v prisotnih materialih. Takrat začnejo segreti materiali sevati lastno toplotno energijo v obliki dolgovalovnega infrardečega sevanja nazaj v prostor.

Tukaj nastopi fizikalna ovira. Avtomobilsko steklo deluje kot neprebojni zid. Fotoni infrardečega sevanja se odbijejo od notranje strani oken nazaj v kabino in celotna toplotna energija ostane ujeta v zaprtem sistemu. Zrak znotraj vozila deluje kot toplotni zid in izolator, ki preprečuje iznos energije na prosto. Temperatura zraka zato eksponentno raste in ustvari klasičen učinek tople grede, kjer količina vstopne sončne energije absolutno presega zmožnost naravnega ohlajanja.

Nevidni strupi v vonju po novem avtu

Toplotna obremenitev sproži intenzivne kemične procese degradacije polimerov. Sodobni avtomobili so polni sintetičnih materialov in industrijskih lepil. Pri temperaturah nad šestdeset stopinj Celzija se začne proces pospešenega izparevanja kemikalij, ki ga industrija imenuje sproščanje hlapnih organskih spojin. Tehnična kratica za te snovi je VOC, kar izhaja iz angleškega izraza Volatile Organic Compounds. Ta strupena kemična mešanica ustvarja znani vonj novega avtomobila in hkrati predstavlja nevidno toksikološko grožnjo respiratornemu sistemu.

Znanstvene analize zraka v razbeljenih potniških kabinah odkrivajo prisotnost izjemno nevarnih snovi, kot sta benzen in formaldehid. Benzen spada v prvo skupino kancerogenih snovi in dokazano povzroča krvnega raka, formaldehid pa izjemno agresivno draži sluznico in spodnje dihalne poti. Koncentracije teh plinov v pregretem avtomobilu redno in brutalno presegajo vse mednarodno dovoljene zdravstvene omejitve varne izpostavljenosti.

Ko voznik vstopi v takšno vozilo in če takoj za seboj zapre vrata, vdihne masivno dozo toksičnih snovi. Takojšnje notranje hlajenje z zaprtimi okni te pline zgolj ohladi in jih neprestano potiska nazaj v obraze potnikov.

Notranje hlajenje z zaprtimi okni te pline zgolj ohladi in jih neprestano potiska nazaj v obraze potnikov.

Zato je treba pred zagonom kompresorja klime odpreti vsa vrata ali v celoti spustiti stekla. Z nekajminutno vožnjo pri nižji hitrosti tako ustvarimo podtlak, ki mehansko izsesa zgoščene hlapne organske spojine iz kabine na prosto.

Koliko goriva v resnici požre hlajenje

Klimatska naprava nosi uradno kratico AC, kar pomeni »Air Conditioning«. Skupaj s sistemom za gretje in prezračevanje tvori arhitekturo »HVAC« oziroma (Heating, Ventilation and Air Conditioning). Pri klasičnih vozilih kompresor odvzema mehansko moč neposredno z glavne gredi motorja. Meritve Avto moto zveze Slovenije (AMZS) potrjujejo, da pospešeno hlajenje pregrete kabine zahteva uničujoč davek energije. Začetno zniževanje temperature lahko v prvem poskusu hlajenja porabo poveča tudi do štiri litre goriva na sto prevoženih kilometrov.

V mestni vožnji klimatski sistem poveča porabo tekočega goriva za 10 do 20 odstotkov. V ekstremnih primerih dolgotrajnega zastoja, ko motor deluje skoraj izključno za pogon hladilnega sistema, se poraba goriva relativno poveča celo do 70 odstotkov. Na avtocestnih hitrostih pade ta kazalnik na tri do šest odstotkov dodatne porabe. Fizikalni zakoni zračnega upora dokazujejo, da odprta okna pri avtocestnih hitrostih požrejo več goriva kot sam zagon klimatskega kompresorja. Zato zračenje s spuščenimi stekli uporabljamo izključno pri nizkih mestnih hitrostih.

Odprta okna pri avtocestnih hitrostih požrejo več goriva kot sam zagon klimatskega kompresorja.

Električni avtomobili in kruta izguba dosega

Baterijska električna vozila, tehnično imenovana EV oziroma Electric Vehicles, za pogon kompresorja uporabljajo namenski visokonapetostni elektromotor. Ta črpa energijo neposredno iz glavnega pogonskega litijevega ionskega akumulatorja. Vsaka ura čakanja v nepremičnem zastoju zmanjša skupni doseg visokonapetostne baterije za osem do deset kilometrov izključno zaradi delovanja hladilnega sistema.

Edina inženirska rešitev tega problema je sistemska predklimatizacija. Uporabnik mora strogo izkoriščati časovne intervale, ko je vozilo priključeno na zunanje polnilno omrežje. Zagon klimatskega sistema preko digitalnega vmesnika pred načrtovanim odhodom omogoči porabo električne energije neposredno iz stacionarnega omrežja. Tako pogonska baterija ostane maksimalno napolnjena in ogromna termična masa kabine je ob vstopu voznika ustrezno ohlajena.

Temperaturni šok in nevarnost za telo

Slovenska Agencija za varnost prometa (AVP) postreže z zaskrbljujočimi podatki o vplivu vročine na človeško telo. Pri temperaturah nad 35 stopinj Celzija organizem doživi hud upad kognitivnih funkcij in izrazito podaljšanje reakcijskega časa.

Vročina izjemno nevarno vpliva na kognitivne sposobnosti voznika. Pri povišanih temperaturah se reakcijski čas podaljša za dvajset do petdeset odstotkov. Pri avtocestni hitrosti sto trideset kilometrov na uro to pomeni skoraj pol sekunde počasnejšo reakcijo, zaradi česar vozilo prevozi več kot štirinajst metrov dodatne razdalje pred samim začetkom zaviranja.

AVP strogo priporoča redno pitje zadostnih količin vode in obvezne postanke na vsaki dve uri vožnje. Hkrati velja absolutna prepoved puščanja otrok ali živali v parkiranem vozilu, saj lahko vročina v nekaj minutah postane usodna.

Agresivno kompresorsko hlajenje prinaša hude posledice za ožilje in srce. Temperaturna razlika med zunanjim vročim zrakom in notranjostjo umetno ohlajene kabine ne sme presegati 8 stopinj Celzija. Nenaden prehod iz klimatiziranega mraza v ekstremno poletno vročino sproži brutalno širjenje krvnih žil. Srčna mišica mora nenadoma prečrpati bistveno več volumna krvi. Ta vaskularni šok lahko pri ljudeh z oslabljenim sistemom povzroči popoln kolaps organizma. Zračne šobe je zato treba usmeriti v vetrobranska stekla ali v strop vozila in ne neposredno v obraz potnikov.

Temperaturna razlika med zunanjim vročim zrakom in notranjostjo umetno ohlajene kabine ne sme presegati 8 stopinj Celzija.

Gniloba in bakterije v prezračevalnih ceveh

Kompresor potiska hladilni medij v uparjalnik, kjer se odvija fazna sprememba in vpijanje toplote. Vroč in vlažen poletni zrak od zunaj potuje preko mrzlih kovinskih reber in vodna para obilno kondenzira na hladni kovini. Površina uparjalnika po ugasnitvi motorja vedno ostane prepojena z vlago. Globoko v sistemu se ustvari temno in ekstremno vlažno okolje, ki predstavlja idealen inkubator za razmnoževanje plesni in celo zdravju zelo škodljivih bakterijskih sevov.

Uparjalnik klimatske naprave zaradi nenehne kondenzacije vlage ustvarja idealno okolje za razmnoževanje zdravju škodljivih plesni in bakterij.

Ko voznik zažene motor, močan zračni tok odtrga spore z uparjalnika in jih potisne neposredno v kabino. Vdihavanje te biološko okužene meglice lahko sproža alergijske reakcije in huda vnetja dihalnih poti. Nameščeni osvežilci zraka tega patogenega problema ne rešujejo, temveč zgolj prekrivajo smrad. Edina higienska rešitev sta mehanska dezinfekcija uparjalnika in menjava filtrirnega sistema.

Kako varno uporabljati klimo

Zanemarjanje termodinamičnih in bioloških zakonitosti vodi v uničujoče okvare ter neposredno ogroža človeško življenje. Tehnična higiena zahteva dosledno upoštevanje strogih operativnih postopkov.:

Pravilen tehnični protokol začetnega hlajenja zahteva najprej odprtje vrat pred vstopom za izpust vročega zraka. Med začetkom vožnje je treba vključiti klimatsko napravo in prvih nekaj minut voziti z odprtimi okni. Ko se notranjost shladi, je treba okna zapreti in temperaturo vzdrževati največ 6 do 7 stopinj nižje od zunanje temperature. Na daljših poteh je priporočljiv reden vnos tekočine in pogost postanek.

• Za zračenje pregretega vozila je treba odpreti vsa stranska okna ter dve minuti voziti pri nizki hitrosti, šele nato vklopite klimatske naprave.
• Usmeritev zračnih šob mora biti fiksirana izključno v vetrobransko steklo in proti stropu vozila za preprečitev nevarnega podhlajevanja telesa.
• Temperaturna razlika mora biti v mejah največ 8 stopinj razlike med vročim zunanjim zrakom in notranjostjo vozila.
• Izsuševanje uparjalnika izvedete z izklopom funkcije hlajenja ob hkratnem delovanju ventilatorja na najvišji stopnji tri minute pred prihodom na cilj.
• Kabinski filter je treba menjati vsaj enkrat letno ali po 15 tisoč prevoženih kilometrih za preprečevanje vdihavanja nevarnih spor.
• Lastniki baterijskih električnih vozil naj uporabljajo funkcijo pred-klimatizacije med postopkom polnjenja na omrežju za ohranitev dosega baterije.