Pečečnik pred volitvami pohvalil Goloba – sta se o tem dogovorila na poroki?

Privzeta profilna slika
Tina S. Bertoncelj
Vir: posnetek zaslona RTVS
POSLUŠAJ ČLANEK

Predsednik SBC Joc Pečečnik je v odprtem pismu izpostavil zakon o participaciji zaposlenih pri dobičku kot prelomni dosežek aktualne vlade in Roberta Goloba označil za predsednika vlade, ki je na tem področju po dveh desetletjih obljub končno naredil korak naprej. A vprašanje, ki se pri tem odpira, ni toliko, ali je zakon pomemben – to mu priznavajo tudi številni podjetniki. Vprašanje je, ali en sam ukrep lahko odtehta širšo sliko stanja gospodarstva v tem mandatu. Tega so namreč zaznamovali očitki o višjih obremenitvah, negotovem poslovnem okolju in šibkem dialogu z gospodarstvom. 

»Golob in njegova vlada sta za podjetnike in obrtnike naredila to, kar do sedaj ni naredila še nobena vlada,« je zapisal predsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Joc Pečečnik in dodal, da bodo podjetniki in obrtniki iskreno hvaležni, če bo zakon o participaciji zaposlenih pri dobičku in shema delniškega nagrajevanja zaposlenih v parlamentu sprejeta na podlagi sprejetih amandmajev. »Naj bo popolnoma jasno, da kot predlagatelj za ta zakon nosi izključne zasluge SBC – Klub slovenskih podjetnikov, ki je kljub stalnemu tihemu ignoriranju in ljubosumju ostalih delodajalskih organizacij desetletje ostajal neomajen pri komunikaciji s ključnimi ministrstvi in vlado, predvsem pa s trenutnim predsednikom vlade,« je še pripomnil.

Ostale »etablirane« delodajalske organizacije so – po Pečečnikovih besedah – v tem primeru pokazale in dokazale, da jim ni mar za prave zakone, ki jih potrebujemo, da postanemo bolj konkurenčni, za položaj zaposlenih, za boljše plače z manjšo obremenitvijo in skrb za izboljšanje socialne enakosti. »Zanje je bilo bolj pomembno, da se tedensko pojavljajo v medijih in dokazujejo članstvu, da si zaslužijo svoje plače,« je ocenil in ob tem okrcal tudi državne uslužbence na najvišjih položajih, ki skrbijo za status quo. Izpostavil je, da je aktualni predsednik vlade Robert Golob tu presegel vse dosedanje predsednike vlad in ministre. Zakon o participaciji zaposlenih pri dobičku in shemo delniškega nagrajevanja zaposlenih so namreč obljubljale vse vlade od leta 2006 naprej – torej 20 let. 

Ni povedal, o čem sta z Golobom govorila na poroki

Kot pišejo nekateri mediji, je Pečečnikova ocena presenetljiva predvsem zato, ker je v preteklosti glasno kritiziral Golobovo vlado. Vendar je treba spomniti, da so ga v preteklosti nekateri označevali za preveč »prilagodljivega«. Čeprav Pečečnik pravi, da je apolitičen, pa je verjetno zgovorno dejstvo, da se je udeležil Golobove poroke. Takrat je medijem povedal, da se z Golobom nista pogovarjala o božičnici, ni pa zaupal, o čem sta se – o tem lahko sedaj le ugibamo.

Kot je Pečečnik povedal sam, ni a priori proti nobeni politiki – pred časom je na Facebooku celo zapisal, da zaradi trdnih načel spoštuje stranko Levica – je pa ob tem pojasnil, da je izrecno proti ideologiji, ki jo ta stranka zastopa. Po drugi strani zase pravi, da je ožigosan pri vsaki vladi, da jo kritizira.

Poleg »etabliranih« delodajalskh organizacij je pred časom izrazil tudi kritiko do podjetnika dr. Aleša Štrancarja, ki je premierja Goloba primerjal z Mussolinijem. »Ni butl Joc, ki vedno zna poskrbeti zase, butli so vsi tisti, ki mu plačujejo, da so lahko v njegovem SBC klubu,« pa je zapisal Štrancar in ocenil, da je edini cilj kluba skrb za Joca in Lea Oblaka.

Kaj participacija zaposlenih pri dobičku sploh pomeni

Participacija zaposlenih pri dobičku pomeni, da zaposleni poleg redne plače prejmejo še del dobička podjetja, praviloma enkrat letno in le v letih, ko podjetje posluje uspešno. Osnovna plača pri tem ni ogrožena, vendar pa dodatek ni zagotovljen – v slabših letih poslovanja ga pač ni. V tem smislu zaposleni ne prevzema tveganja izgube plače, je pa del dohodka, ki bi bil pri višji plači fiksen, odvisen od uspešnosti podjetja. Za podjetja tak sistem pomeni možnost nagrajevanja zaposlenih brez trajnega zviševanja stroškov dela, za državo pa dodatne davčne prilive in politično sprejemljivejšo alternativo dejanski razbremenitvi plač. Družba in delavci se lahko dogovorijo za denarno ali delniško shemo udeležbe pri dobičku. Denarna shema daje delavcem pravico do izplačila pripadajočega zneska dobička v denarju, delniška shema pa v obliki delnic. Pri tem je bila  že doslej potrebna posebna pogodba o udeležbi pri dobičku, pogodba mora veljati za vse zaposlene, registrirana mora biti na ministrstvu za gospodarstvo – brez registracije namreč ni davčnih olajšav.

Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku je sicer že obstajal, ampak je bil v praksi skoraj neuporaben, administrativno zapleten, davčno nezanimiv – in zato tudi zelo redko uporabljen. Aktualna sprememba torej ni konceptualna, ampak operativna: uveljavila bi ugodnejšo davčno obravnavo (zlasti pri odlogu izplačila) ter tudi jasnejša pravila. Sprememba je seveda dobrodošla, vendar pa ne razbremeni plač, ne zniža dohodnine, ne zniža prispevkov za redne plače in ne pomaga podjetjem brez dobička. Sistem udeležbe zaposlenih pri dobičku v Sloveniji torej ni nov, nov pa je poskus, da bi postal davčno dovolj zanimiv za širšo uporabo – kar pa še vedno ne nadomešča manjkajoče razbremenitve plač.

Bo udeležba pri dobičku presegla vse negativne ukrepe te vlade?

Spomnimo, gospodarske organizacije so vladi v tem mandatu med drugim očitale, da je namesto razbremenitve dela uvedla nove obveznosti za delodajalce – med drugim obvezno božičnico in nov obvezen prispevek za dolgotrajno oskrbo. Pravkar so minimalno plačo povišali za 16 odstotkov – vse to za številna podjetja pomeni dodatno povečanje stroškov, ne pa spodbude za rast in konkurenčnost. Ob vseh novih obremenitvah namreč niso poskrbeli za sistemske spremembe pri obdavčitvi dela ali za večjo fleksibilnosti poslovnega okolja. Gospodarska zbornica Slovenije je že večkrat opozorila, da je bilo nekaj pozitivnih ukrepov sicer storjenih, vendar pa so se izničili z drugimi obremenitvami. Slovenija se po davčni obremenitvi uvršča med najslabše ocenjene države na tej lestvici (na 57. mesto med 69 državami), gospodarska rast pa je že drugo leto zapored pod pričakovanji. 

Na nedavnem dogodku Gospdoarki krog je nekdanji generalni direktor Fursa Ivan Simič opozoril, da je po ukinitvi prejšnjih davčnih ugodnosti obremenitev za podjetja in visoko plačane strokovnjake narasla, kar otežuje konkurenčnost in spodbuja selitev podjetij ter talentov v tujino. Po njegovem mnenju trenutne spremembe na davčnem področju in nepredvidljiva zakonodaja ustvarjajo pravno negotovost, ki duši dolgoročno načrtovanje investicij.

Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Blaž Brodnjak pa je v svojem nagovoru izpostavil, da brez strukturnih reform, vključno z razbremenitvijo dela in razvojnimi strategijami, Sloveniji grozi izguba kapitala in ključnih kadrov, saj vlagatelji in uprave podjetij iščejo bolj ugodno okolje drugje. Opozoril je, da se je v zadnjih letih navkljub izjemnemu izhodiščnemu položaju družbe z eno najnižjih stopenj neenakosti na svetu naredilo nekaj zelo konkretnih korakov v obratni smeri, zaradi katerih je obseg zasebnih naložb v tržnih dejavnostih bistveno pod povprečjem Evropske unije.

Brodnjak je še opomnil, da se je od januarja praktično brez vedenja javnosti dodatno pomembno poseglo v neto prejemke vodstvenim talentom, ki ustrezno zaščitijo svoje družbe, s t. i. DNO policami zavarovanja odgovornosti. To menedžerjem še dodatno znižuje plačo za dva odstotka in pol. »Skupne dajatve od skupnega stroška talenta za podjetje takega talenta presegajo 68 odstotkov. Na račun dobi manj kot 32 odstotkov. To je najvišje na svetu,« je zatrdil in ocenil, da lastniki in menedžerji tega niso več pripravljeni plačati.

Izbrano za naročnike
Domovina št. 236: UI – umetna inteligenca ali pripomoček?
Terminologija, ki podaljšuje mitologijo (3. del): Ko so komunisti izkoristili okupacijo za boj za oblast
Male neumnosti velikega socializma (3/12): Če nisi komunist, nisi pravi človek
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Kritičen do oblasti, a blizu centrov moči
  • 29. 01. 2026
Svet SBC: kolektivni odstop vodstva kot odziv na razkol
  • 31. 01. 2026
Jocomanija
  • 07. 02. 2026