Pediater opozarja: Omejitev uporabe zaslonov je korak v normalizacijo otroštva

Pobuda odklopi.net si prizadeva za zakonsko omejitev uporabe zasebnih telefonov in drugih digitalnih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. »Pobuda je reakcija na stanje, v katerem živijo predvsem naši otroci in stanje je alarmantno. Tako je peticija naravna reakcija predstavnikov družbe, z željo, da se ta problem razreši,« je danes na novinarski konferenci povedala pobudnica peticije Vlasta Juršak in dodala, da je nedopustno, da otroci odraščajo na tak način.

»Dovolj je bilo tega, da se zgolj pogovarjamo o tem, kaj je narobe,« je bila Vlasta Juršak jasna, da stroka že leta opozarja na to, da so šle stvari predaleč. Šole so vsakodnevno priča izzivom, ki jih povzroča prekomerna uporaba pametnih zaslonov. Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič je poudarila, da se ji zdi nujno potrebno omejiti nepooblaščeno uporabo vseh digitalnih naprav v šolah in drugih zavodih. »Otroke delajo asocialne, otroke razčlovečujejo in jih spravljajo v stiske, kakršne mi odrasli nismo nikoli doživeli – ravno zato, ker jim nismo bili izpostavljeni,« je uvodoma pojasnila in spomnila na besede psihologa, ki je dejal, da je otroku dati telefon v roke približno tako, kot bi mu dali motorno žago. Oboje je zelo koristno orodje, ampak ni ga starša, ki bi dal otroku v roke motorno žago, ne da bi ga zraven vsaj poučil o varni rabi in bil tudi poleg ob začetku uporabe.

»Zelo se zavzemamo za to, da bi bila uporaba telefonov in drugih digitalnih naprav varna in nadzorovana – predvsem pa da ne bi bila v celoti prepovedana,« je pojasnila in poudarila, da moramo otroke naučiti uporabljati te stvari. »In če starši ne opravijo svoje funkcije, je osnovna šola prvi in včasih tudi zadnji prostor, kjer se otroci tega lahko naučijo,« je še dejala in ob tem izpostavila mnenje srednješolske ravnateljice, ki pravi, da si tudi sama želi, da bi tudi v srednjih šolah prepovedali nepooblaščeno uporabo naprav. Tudi tam namreč opažajo, da se mladostniki po hodnikih več ne pogovarjajo, ampak gledajo vsak v svoj pripomoček.

Omejitev uporabe zaslonov je korak v normalizacijo otroštva

»Dejstvo je, da so pametni zasloni postali nepogrešljiv del našega vsakdana,« je dejal strokovni direktor Pediatrične klinika UKC dr. Marko Pokorn in opozoril, da je treba te naprave posebej v otroštvu uporabljati po pameti. Pretirana prezgodnja ali pa nespametna raba ima lahko škodljive vplive na zdravje in na sam razvoj otrok, je poudaril. »Kolegi iz sekcije primarnih pediatrov so že leta 2021 izdali smernice za uporabo zaslonov, ki so analizirale vse te negativne vplive na zdravje in razvoj otrok in priporočile nadzorovano, časovno omejeno rabo,« je povedal in nadaljeval, da so škodljivi učinki številni. Negativno vplivajo na razvoj govorno-jezikovnih sposobnosti, na razvoj otrokovih socialnih veščin, na večjo pojavnost motnje pozornosti. Otroci, ki so pretirano izpostavljeni zaslonom posebej v večernih urah, imajo tudi moteno spanje, modra svetloba lahko vpliva na izločanje melatonina, otroci imajo tako porušen spalni ritem in posledično slabše funkcioniranje čez dan. Zaradi gledanja na blizu so prizadete tudi oči, otrok se tudi manj giblje in ima težave s prekomerno telesno težo, kar kasneje v življenju posledično prinaša še vrsto drugih težav. Kar v največji meri opažajo, pa je vpliv na duševno zdravje in konec koncev lahko izpostavljanje družbenim omrežjem pripelje tudi do povečanega medvrstniškega nasilja. »Najboljši način učenja otrok je zgled,« je Pokorn opozoril in dodal, da je velik del krivde tudi na starših ter da je omejitev uporabe zaslonov korak v smer normalizacije otroštva.

Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, je izpostavila, da si že eno leto prizadevajo, da bi nagovorili odločevalce in omejili rabo pametnih naprav – kljub temu, da so poslali veliko dopisov, se ni zgodilo nič. »Očitno je potrebna širša družbena aktivacija, da se bo kaj premaknilo na bolje,« je ugotovila in dodala, da peticija ne pomeni, da so proti digitalizaciji, so pa za premišljeno digitalizacijo.

Med počitnicami, ki jih organizirajo v Zvezi prijateljev mladine Slovenije, pametne naprave niso potrebne – otroci jih dobijo morda za pol ure zvečer, tudi zato, da pokličejo svoje starše, dejansko pa je treba otrokom ponuditi nekaj drugega. Vendar pa po njenih besedah velikokrat zasledijo primere, ko se starši s tem ne strinjajo, čeprav vedo, da so otroke poslali na aktivne počitnice. Nekateri starši želijo, da imajo otroci 24 ur na dan telefone pri sebi, kar je po oceni Groznikove popolnoma napačno. Po njenih besedah je problematično tudi to, da otroci niso opolnomočeni, nimajo dovolj znanja o rokovanju pametnih naprav – splet pa predstavlja zelo veliko pasti za otroke. »Naša država je uzakonila pravico do odklopa, vsi zaposleni imamo pravico do odklopa, otroke pa prepuščamo na milost in nemilost pametnim napravam. In to je zelo narobe,« je opozorila in poudarila, da si želijo, da država s sistemskih ukrepom poseže na področje šolstva. Razumejo, da ima vsaka šola svoj šolski red, svojo avtonomijo. »Ampak prišli smo do točke, ko bi morala tudi šolska oblast poseči na to področje z ukrepi ter slediti politikam drugih držav,« je opozorila. Tudi otroci potrebujejo odklop.

Pametni telefon je lahko odlično orodje, lahko je pa tudi orožje

Antropolog in profesor Dan Podjed (ZRC SAZU) je govoril o ravnotežju med analognim in digitalnim svetom. »Knjig ne morem več zbrano brati, ker imam pogosto zraven telefon, ki je motilec pozornosti,« je priznal, da tudi pri sebi opaža, da se vse težje posveti pomembnim stvarem v življenju. V zaslone naprav gledamo po 8 ur dnevno, potem pa nimamo časa niti za druženje niti za branje in druga opravila.

»Pametni telefon je lahko odlično orodje, lahko je pa tudi orožje,« je Podjed parafraziral Bertola Brechta (»Knjiga je orožje, vzemi jo v roke«). »Podobno je s telefonom – treba ga je uporabljati po pameti, na pa na pamet in nespametno,« je dodal. Po njegovih besedah je treba uravnotežiti življenje med knjigo in telefonom, torej med analognim in digitalnim. »Vsak dan si namenoma lahko privoščimo odklop, ki je temeljna človekova pravica, ki bi morala biti zapisana tudi v ustavo – ne le od dela, tudi od naprav,« je sklenil. Ravnateljica Mojca Mihelič pa je zraven še dodala izsledke zadnjih raziskav, ki govorijo o potisnjenih sporočilih. Izsledki namreč kažejo, da je telefon motilec tudi takrat, ko je izklopljen, tudi če ga imamo na mizi ali v torbi. »Šele ko ga ima otrok daleč stran od sebe, ga skoraj več ne moti,« je povedala. Zato je po njenem mnenju tako zelo pomembna ta peticija, da se zakonsko omeji uporabo oziroma vnos telefonov v šolske prostore.

Vzgoja se začne doma – starši smo prvi, ki moramo poskrbeti za ustrezne omejitve

Za odziv smo prosili tudi Laro Romih, predsednico Zveze aktivov svetov staršev Slovenije. »Če sistemska ureditev uporabe telefonov šolam olajša uvedbo takih pravil, potem seveda peticijo podpiramo. Vprašanje pa je, ali bomo s peticijo tudi dosegli sistemsko ureditev,« nam je povedala in dodala, da Zveza sicer še vedno pridobiva mnenja aktivov s terena – a po dosedanjih odzivih aktivov so šole to večinoma že same uredile, zato bi bilo treba po njenem mnenju verjetno razmišljati že v smeri ureditve dostopa do aplikacij za mladoletne. »Smotrno je to področje urediti sistemsko. In to ne na nivoju osnovnih šol. Razmisliti je treba tudi o srednjih šolah in fakultetah,« je poudarila, da gre za celosten družbeni problem mlajše generacije, pa tudi srednje.

Prepoved telefonov v šolah bi po besedah Romihove lahko praviloma veljala tudi za učitelje, ker vzgajamo z zgledom. »Peticije vidimo bolj kot orodje za opozarjanje na teme, na katere se odločevalci počasi odzivajo, sicer pa zagovarjamo dialog. Dialog med Zvezo in Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje ter ostalimi deležniki na področju šolstva je dober in se še izboljšuje,« je povedala Romihova in izpostavila, da je na koncu tako kot vedno – vzgoja se začne doma. »Starši smo prvi, ki moramo poskrbeti za ustrezne omejitve uporabe mobilnih naprav. Če nam je prav ali ne,« je bila jasna.

Poziv za zakonsko omejitev uporabe zasebnih telefonov in drugih digitalnih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah

Na spletni strani odklopi.net so navedli, da so številne evropske države, kot so Norveška, Švedska, Finska, Nizozemska, Belgija, Latvija, Luksemburg, Francija, Italija, Grčija, Madžarska, Španija, Irska in Združeno kraljestvo sprejele ali zasnovale zakonodajo, ki omejuje ali prepoveduje uporabo zaslonskih tehnologij v vrtcih in šolah. Te odločitve so podprte z raziskavami, ki opozarjajo na škodljive učinke prekomerne rabe telefonov in drugih zaslonskih (digitalnih) naprav na zdravje otrok in mladih ter njihovo sposobnost učenja in druženja. Tudi v Sloveniji otroci in mladostniki vse več časa preživijo pred zasloni, kar med drugim prispeva k težavam pri branju in razumevanju snovi ter padcu učne uspešnosti, duševnim težavam, zmanjšanju telesne aktivnosti, zmanjšanju druženja s prijatelji in družino ter posledično k zmanjšanju empatije, zlorabam, nadlegovanju in medvrstniškemu nasilju ter digitalni zasvojenosti. »Šole in vrtci naj bodo varno in zdravo okolje, kjer se otroci učijo, ustvarjajo in družijo, ne pa prostor, kjer se poglablja zasvojenost s tehnologijami in povečuje nasilje,« so zapisali ter Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter vse pristojne institucije pozvali, da v sodelovanju s strokovno in zainteresirano javnostjo nemudoma oblikujejo in sprejmejo zakonodajne ukrepe za učinkovito omejitev uporabe zasebnih telefonov in drugih zaslonskih (digitalnih) naprav za otroke in mladostnike v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v Republiki Sloveniji.

»Podpisniki poziva se zavedamo, da je vsak od nas soodgovoren za reševanje problema pri sebi in v družini. Hkrati pa verjamemo, da lahko z razmeroma preprostim sistemskim ukrepom, podprtim z ozaveščanjem in izobraževanjem o varni rabi tehnologij in spleta, vsaj deloma zaščitimo otroke, mlade in tudi odrasle pred negativnimi posledicami uporabe telefonov in podobnih digitalnih naprav. S predlogom ne želimo nasprotovati družbenemu in tehnološkemu napredku. Nasprotno: zamišljamo si, da je prihodnost lahko ukrojena po meri ljudi in poleg priklopa na digitalne naprave dopušča tudi odklop,« so še pojasnili podpisniki poziva. Peticijo so s svojimi podpisi podprli mnogi, med njimi tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, psiholog Kristijan Musek Lešnik, klinični psiholog Tristan Rigler, znanstveni svetnik Peter Klepec in visokošolski učitelj za filozofijo edukacije Janez Krek. Celoten seznam (trenutno 986 podpisov) je dostopen na naslednji povezavi, kjer je tudi možnost podpisa peticije.

Že pred začetkom javnega zbiranja podpisov je več kot 80 predstavnikov različnih institucij podprlo pobudo in pozvalo pristojne organe, naj v sodelovanju s strokovno in zainteresirano javnostjo nemudoma oblikujejo in sprejmejo zakonodajne ukrepe za učinkovito omejitev uporabe telefonov in drugih digitalnih naprav v šolah in vrtcih. Pobudniki peticije se zavedajo, da ima vsak posameznik odgovornost pri reševanju tega izziva v svojem okolju. Hkrati pa verjamejo, da lahko s premišljenimi sistemskimi ukrepi ter izobraževanjem o varni rabi tehnologij bistveno prispevamo k zaščiti otrok, mladih in tudi odraslih pred negativnimi vplivi pretirane uporabe digitalnih naprav.