Prehranska revolucija po Golobovo

Slovenija je dobila nove nacionalne prehranske smernice. Dokument z naslovom Prehrana za zdravje in planet naj bi Slovencem pomagal do bolj zdrave, bolj uravnotežene in bolj trajnostne prehrane. Toda način, kako so bile smernice pripravljene in objavljene, je sprožil ostre odzive dela stroke, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Inštituta za nutricionistiko, Biotehniške fakultete in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Odhajajoča Golobova vlada je dokument objavila v petek, tik pred političnim slovesom. Pod uvod so se podpisali kmetijska ministrica Mateja Čalušić, zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel in okoljski minister Bojan Kumer. Že uvod v dokumentu nakazuje, da ne gre zgolj za nasvet posameznikom, ampak za podlago, ki bi lahko vplivala tudi na delo javnih zavodov, ponudnikov prehrane in institucij, ki vsak dan načrtujejo obroke za večje skupine ljudi. Prav zato je vprašanje postopka toliko pomembnejše.

Že uvod v dokumentu nakazuje, da ne gre zgolj za nasvet posameznikom, ampak za podlago, ki bi lahko vplivala tudi na delo javnih zavodov, ponudnikov prehrane in institucij, ki vsak dan načrtujejo obroke za večje skupine ljudi.

Pri tem je treba poudariti, da nacionalne prehranske smernice niso blog zapis, kampanja vplivnežev ali nekakšen politični manifest. Predstavljajo resen dokument, ki mora imeti težo stroke, jasno avtorstvo, pregledno pripravo in zaupanje tistih, ki naj bi ga v praksi izvajali.

Imena strokovnjakov navedena, pripombe pa prezrte

Najostrejši očitek na objavljene smernice prihaja prav iz dela stroke. Nacionalni inštitut za javno zdravje, Inštitut za nutricionistiko in Biotehniška fakulteta so opozorili, da so bila imena nekaterih strokovnjakov v dokumentu navedena tako, da se ustvarja vtis njihovega sodelovanja oziroma podpore, čeprav njihove ključne pripombe niso bile upoštevane.

Profesor Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko poudarja, da bi morale nacionalne smernice nastajati transparentno, vključujoče in na podlagi širokega strokovnega konsenza. Brez tega po njegovem mnenju ne morejo doseči temeljne vloge in to sta strokovna verodostojnost in podpora pri izvajanju v praksi. Pravst ne nasprotuje sporočilu, da Slovenci pojemo premalo zelenjave in preveč mesa. Nasprotno, priznava, da bi bilo koristno jesti več zelenjave, več stročnic in manj mesa. Toda opozarja, da so nove smernice izjemno stroge.

Po njegovih besedah v Evropi težko najdemo državo, ki bi imela strožje omejitve glede živil živalskega izvora. Še bolj problematično pa se mu zdi, da so bili strokovnjaki navedeni kot sodelujoči pri pregledu dokumenta, čeprav njihove pripombe niso bile sprejete. Če nekdo dokumenta ne podpira, ga je težko uporabiti kot strokovno kritje za njegovo objavo.

Nove smernice so izjemno stroge.

Eržen opozarja, da dokument ni bil potrjen, manjka prehransko modeliranje

Med najostrejšimi je bil tudi prof. dr. Ivan Eržen z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Opozoril je, da morajo biti nacionalne prehranske smernice rezultat odprtega, transparentnega in strokovno usklajenega procesa. Pri dokumentih, ki pomembno vplivajo na javno zdravje, bi morala biti po njegovem mnenju zagotovljena vključitev različnih strok, javna razprava in jasna odgovornost pripravljavcev.

Eržen je javno objavljeni dokument označil za neusklajene in nepotrjene smernice. Poudaril je, da dokumenta ni nikoli potrdil, prav tako pa naj izdajatelj ne bi upošteval pripomb, ki jih je NIJZ posredoval še tik pred objavo. Posebej je opozoril na metodološke in vsebinske pomanjkljivosti, med drugim na odsotnost prehranskega modeliranja, ki je po njegovih besedah temeljna zahteva za pripravo nacionalnih prehranskih smernic. Sporna se mu zdijo tudi priporočila o prehranskih dopolnilih, saj naj bi presegala javnozdravstveni pristop in ne bila podprta z ustreznim vrednotenjem tveganj prekomernega vnosa. 

Podobno ostro je nastopila tudi izr. prof. dr. Mojca Korošec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Pojasnila je, da je na prvo verzijo smernic podala strokovno recenzijo, vendar nanjo ni prejela nobenega odziva ali strokovne razprave. Prav tako ni imela vpogleda v kasnejše verzije in končno objavljeni dokument. Po njenem strokovne pripombe niso bile upoštevane, njeno ime pa je kljub temu navedeno med sodelujočimi pri nastajanju dokumenta. Korošec temu izrecno nasprotuje, saj meni, da se njeno ime in ime institucije uporablja za ustvarjanje vtisa, da podpira vsebino dokumenta in način njegove priprave. Takšno ravnanje razume kot poseg v svoj strokovni ugled in zavajajočo uporabo osebnih podatkov.

Eržen je javno objavljeni dokument označil za neusklajene in nepotrjene smernice.

Smernice za odrasle, a z možnostjo vpliva na javno prehrano?

Ena ključnih nejasnosti je, komu so smernice v resnici namenjene. Avtorji poudarjajo, da gre za priporočila za zdravo odraslo populacijo.

Kardiolog Zlatko Fras, eden od avtorjev dokumenta, je pojasnil, da smernice niso namenjene otrokom, bolnikom ali drugim skupinam s posebnimi prehranskimi potrebami.

Toda v samem dokumentu je zapisano, da naj bi služile tudi kot podlaga za zdravstvene delavce, vzgojno-izobraževalne ustanove, javne zavode in ponudnike prehrane. To odpira pomembno vprašanje: če dokument ni namenjen otrokom, zakaj se ga hkrati omenja kot možno pomoč pri organizaciji prehrane v javnih ustanovah? Pri otrocih, mladostnikih, bolnikih in starejših je prehrana posebej občutljivo področje. Prehod na izrazito rastlinske jedilnike brez jasnih izračunov hranilne zadostnosti bi lahko imel povsem drugačne posledice kot pri zdravem odraslem človeku.

Da opozorila niso nova, kaže že razprava iz leta 2023, ko so pediatri nasprotovali predlogu Strateškega sveta za prehrano, da bi šole in vrtci omogočili izbiro rastlinskega jedilnika. Takrat so poudarjali, da veljavne smernice za prehrano otrok vegansko prehrano odsvetujejo, do vegetarijanske pa so zadržane, saj je pri otrocih tveganje za pomanjkanje ključnih hranil bistveno občutljivejše kot pri odraslih. Prenovljene smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki veljajo od šolskega leta 2024/25, so bile nato potrjene tudi s strani slovenskih pediatrov in dietetikov. Prav zato je zdaj toliko bolj sporno, če se nove smernice za odraslo populacijo predstavljajo kot širša podlaga za javno prehrano.

Avtorji zavračajo očitke o veganskih smernicah

Eden od avtorjev, kardiolog Zlatko Fras, je v današnji izjavi pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano očitke zavrnil. Po njegovih besedah ne gre za veganske smernice, temveč za strokovni dokument, ki temelji na znanstvenih dokazih, preprečevanju kroničnih bolezni in trajnostnem prehranskem sistemu. Poudarja, da smernice ne prepovedujejo mesa, ampak priporočajo zmanjšanje njegovega vnosa. Po razlagi avtorjev je priporočena količina mesa približno 43 gramov na dan oziroma okoli 300 gramov na teden. Smernice ob tem spodbujajo več zelenjave, stročnic, polnozrnatih žit, oreščkov in semen. Rdeče meso in predelano meso pa potiskajo na rob prehranskega krožnika. 

Smernice ne prepovedujejo mesa, ampak priporočajo zmanjšanje njegovega vnosa.

Toda prav tu se razprava prelomi. Kritiki ne trdijo nujno, da Slovenci ne bi smeli jesti manj mesa. Trdijo, da se tako pomembnega premika ne more uvesti brez soglasja stroke, brez prehranskega modeliranja, brez jasne ocene posledic za javne zavode in brez upoštevanja slovenskega kmetijskega prostora.

Golobova skupina za prehrano in vplivniško ozadje

Suma na politično-ideološko oblikovanje smernic se je pri vsem tem težko znebiti. Robert Golob je že leta 2022 ustanovil Strateški svet za prehrano, ki je bil od začetka povezan z idejo bolj rastlinske, trajnostne prehrane. V javnosti se je ob tem večkrat pojavilo vprašanje, ali gre za res širok strokovni pristop ali za krog ljudi, ki si že vnaprej deli zelo podobna prehranska in ideološka izhodišča.

Pomembno vlogo je odigrala tudi Tina Gaber, žena predsednika vlade. Gabrova na svojih družbenih omrežjih ne skriva, da je izrazita zagovornica zaščite živali, rastlinske prehrane in sprememb prehranskih navad. Nekaj svojih objav je posnela tudi skupaj z Boštjanom Jakšetom, enega vidnejših zagovornikov rastlinske prehrane in enega od glavnih avtorjev smernic. 

Gabrova na svojih družbenih omrežjih ne skriva, da je izrazita zagovornica zaščite živali, rastlinske prehrane in sprememb prehranskih navad.

Boštjan Jakše se v javnosti ne omenja le kot zagovornik rastlinske prehrane, temveč ga nekateri poznajo tudi, kot velikega zagovornika prehranskih dopolnil. V njegovi doktorski disertaciji je bil denimo del raziskovalnega programa zasnovan tudi z uporabo rastlinskih nadomestnih obrokov Herbalife Nutrition ter dodatkov, kot so vitamin B12, vitamin D in omega-3.

Prav zato so se nekaterim kritikom ob objavljenih smernicah prižgali rdeči alarmi, saj če država prebivalstvo spodbuja k izrazitejšemu odmiku od živil živalskega izvora, mora biti povsem jasno, ali gre za javnozdravstveno priporočilo ali za model prehranjevanja, ki odpira več prostora tudi trgu nadomestnih obrokov in dodatkov.

To samo po sebi še ne pomeni, da so smernice že same po sebi nestrokovne. Pomeni pa, da je morala biti vlada pri postopku še toliko bolj previdna. Če se politična oblast, vplivniška komunikacija in državni dokument zlijejo v isto smer, mora biti strokovni postopek brezhiben. V tem primeru pa ravno postopek odpira največ vprašanj.

Če država prebivalstvo spodbuja k izrazitejšemu odmiku od živil živalskega izvora, mora biti povsem jasno, ali gre za javnozdravstveno priporočilo ali za model prehranjevanja, ki odpira več prostora tudi trgu nadomestnih obrokov in dodatkov.

Prehranska dopolnila kot opozorilni znak

Poseben del razprave so prehranska dopolnila. Smernice poudarjajo, da prehranska dopolnila ne morejo nadomestiti uravnotežene prehrane, hkrati pa pri nekaterih hranilih priporočajo dodajanje. Pri vitaminu D to velja za širšo populacijo, pri vitaminu B12 pa predvsem za vegane, saj ga rastlinska prehrana praktično ne zagotavlja.

Igor Pravst pri tem opozarja, da bi morali avtorji pri tako strogo zastavljenih priporočilih jasno pokazati, ali je z njimi mogoče doseči zadosten vnos vseh ključnih hranil. Po njegovih besedah takšnih izračunov ni bilo. To je ena osrednjih kritik – če smernice močno zmanjšujejo živila živalskega izvora, morajo zelo natančno dokazati, kako bodo ljudje nadomestili hranila, ki jih iz teh živil običajno dobijo. 

NIJZ je ob tem opozoril tudi na metodološke pomanjkljivosti in na to, da priporočila o dopolnilih  ne smejo presegati javnozdravstvenega pristopa. Pri nacionalnih smernicah namreč ni dovolj, da so prehranski predlogi načelno možni. Morajo biti izvedljivi, varni, razumljivi in uporabni za široko populacijo.

Kmetje so jasni – slovensko podeželje ni laboratorij za ideologijo

Ostro se je odzvala tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Po njihovem dokument ni bil usklajen s kmetijsko stroko, hkrati pa živinorejo prikazuje predvsem kot okoljski problem.

KGZS opozarja, da slovensko kmetijstvo prispeva približno 11 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov, medtem ko promet in energetika skupaj ustvarita bistveno večji delež. V zbornici poudarjajo tudi, da je slovenska živinoreja neločljivo povezana s trajnim travinjem, kulturno krajino in ohranjanjem podeželja.

Velik del slovenskih kmetijskih površin ni primeren za intenzivno pridelavo poljščin, je pa primeren za pašo in rejo živali. Brez živinoreje bi se marsikatera območja zaraščala, izgubljala bi se kulturna krajina, ogrožene pa bi bile tudi številne družinske kmetije.

Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek je zato opozoril, da v nacionalnih smernicah ni prostora za ideološke vsebine. Po njegovem se prehranskih priporočil ne more oblikovati na podlagi veganstva ali vegetarijanstva, ampak na podlagi strokovnih argumentov, prehranskih potreb ljudi in dejanskih razmer slovenskega kmetijstva.

Prehranskih priporočil ne more oblikovati na podlagi veganstva ali vegetarijanstva, ampak na podlagi strokovnih argumentov, prehranskih potreb ljudi in dejanskih razmer slovenskega kmetijstva.

Državni pečat za ozko prehransko agendo?

V tej razpravi se hitro ustvari napačen vtis, da gre za spor med tistimi, ki so za zdravje, in tistimi, ki branijo meso. V resnici je vprašanje bolj zapleteno. Skoraj nihče ne zanika, da bi morali Slovenci jesti več zelenjave, več stročnic, več polnovrednih živil in manj predelanega mesa. Tudi kritiki smernic temu ne nasprotujejo. Sporno je nekaj drugega, in sicer ali lahko odhajajoča vlada tik pred koncem mandata objavi tako pomemben dokument, pri tem pa del stroke opozarja, da ni bil ustrezno usklajen, da pripombe niso bile upoštevane in da so bila imena strokovnjakov uporabljena brez njihove podpore. 

Nove smernice bodo nedvomno imele zagovornike. Spodbujajo več rastlinske hrane, manj predelanih živil, več vlaknin, manj alkohola in bolj odgovoren odnos do okolja. To so cilji, ki jih današnja družba, sodeč po objavah na družabnih omrežjih, že zasleduje. Toda cilj ne opravičuje postopka. Nacionalni dokument mora nastati z zaupanjem, ne z občutkom, da je bil sprejet mimo dela stroke. Mora povezati zdravstvo, nutricionistiko, pediatrijo, šolstvo, kmetijstvo in javne zavode, ne pa ustvariti vtisa, da je država na hitro potrdila prehransko agendo ozkega kroga ljudi blizu vladi.

Golobova vlada je smernice predstavila kot strokovni korak k bolj zdravi prihodnosti. V resnici pa vzbuja močan sum, da gre za politično potrjen dokument, ki pod krinko zdravja in trajnosti odpira vrata prehranski revoluciji brez dovolj širokega strokovnega soglasja. In prav zato razprava o teh smernicah, po mnenju kritikov, ni razprava o tem, ali naj Slovenci pojedo več solate. Je razprava o tem, kdo v tej državi piše pravila, kdo daje strokovno kritje in ali se lahko imena stroke uporabijo tudi takrat, ko stroka s končnim dokumentom ne soglaša.

Ob vsem tem dogajanju pa se je na omrežju X odzval tudi poslanec NSi, ki je sporočil, da bodo nova vlada smernice ukinila.

Veljavnost teh programskih smernic se lahko meri v urah, ne dnevih … https://t.co/o97m7qv1hV pic.twitter.com/dzqmC1aK27

— Janez Cigler Kralj (@jciglerkralj) May 25, 2026

Skoraj nihče ne zanika, da bi morali Slovenci jesti več zelenjave, več stročnic, več polnovrednih živil in manj predelanega mesa.