Plače v javnem sektorju rastejo dvakrat hitreje kot v zasebnem

Javni sektor raste, zasebni lovi sapo. Prvič je število zaposlenih v dejavnostih javne uprave, izobraževanja in zdravstva preseglo predelovalne dejavnosti.

V Sloveniji se vse jasneje izrisuje nova realnost: plače v javnem sektorju rastejo hitreje kot v gospodarstvu, hkrati pa javni sektor povečuje tudi število zaposlenih. Če je še pred nekaj leti veljalo, da je zasebno gospodarstvo glavni motor zaposlovanja in rasti dohodkov, se danes razmerja obračajo.

Zadnji podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) kažejo, da se razlika med povprečno mesečno bruto plačo v javnem in zasebnem sektorju ponovno povečuje. K temu pomembno prispeva plačna reforma v javnem sektorju, ki se je začela izvajati lani z dvema povišanjema in se bo nadaljevala vse do leta 2028.

V 11 mesecih leta 2025 je povprečna bruto plača v javnem sektorju znašala približno 2.868 evrov, v zasebnem sektorju pa 2.348 evrov. Razlika znaša približno 520 evrov oziroma 22 odstotkov. V letu 2025 (januar–november) so se plače v javnem sektorju povečale za 9,7 odstotka, v zasebnem sektorju pa za 4,7 odstotka.

Masa plač javnega sektorja je v letu 2024 znašala skoraj 5,91 milijarde evrov, v 11 mesecih leta 2025 pa že približno 5,89 milijarde evrov.

Graf kaže, da so leta 2024 realne bruto plače v gospodarstvu rasle hitreje kot v javnem sektorju, kar je bilo pričakovano ob skoraj polni zaposlenosti, pomanjkanju delovne sile in še vedno razmeroma solidni gospodarski rasti.

V letu 2025 pa se razmerje obrne: realne plače v javnem sektorju rastejo od dva- do trikrat hitreje kot v zasebnem, saj se plačna reforma izvaja ne glede na ohlajanje gospodarske aktivnosti in zaostrene razmere doma ter v mednarodnem okolju. Novembra 2025 je bila realna bruto plača v zasebnem sektorju celo za 2,5 odstotka nižja kot novembra 2024, medtem ko je bila v javnem sektorju za 6,4 odstotka višja.

Strošek plač v javnem sektorju lani večji za 12 odstotkov

Za maso bruto plač – kamor sodijo osnovne plače skupaj z dodatki, delovno uspešnostjo, nadurami in drugimi izplačili – je bilo za približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju od januarja do novembra 2025 porabljenih dobrih 5,89 milijarde evrov. To je 12 odstotkov oziroma 630 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani, ko je masa plač znašala 5,26 milijarde evrov, kažejo podatki portala plač javnega sektorja.

Povedano drugače: že v 11 mesecih lanskega leta je bilo za plače v javnem sektorju porabljenega več denarja kot v celotnem letu 2024, ko je masa plač znašala 5,73 milijarde evrov. Rast se je dodatno pospešila po drugem, oktobrskem povišanju plač v okviru plačne reforme. Primerjava novembra letos z novembrom predlani kaže 14,9-odstotno rast mase plač, v dveh letih – novembra 2025 glede na november 2023 – pa že 22,3-odstotno povečanje mase plač javnega sektorja.

K skupni rasti je še dodatno prispeval december, ko je bila tudi v javnem sektorju izplačana obvezna božičnica oziroma na novo uvedeni zimski regres.

Javni sektor zaposluje vedno več ljudi

Graf jasno pokaže, da se je v zadnjih letih struktura zaposlenosti v Sloveniji bistveno spremenila. Medtem ko so bile predelovalne dejavnosti še pred nekaj leti največji posamezni zaposlovalec v državi, jih je skupek javnih dejavnosti – javna uprava, izobraževanje in zdravstvo – postopoma dohitel in nato prehitel.

Ta prelomnica je simbolno pomembna, saj kaže, da se težišče zaposlovanja vse bolj premika iz produktivnega dela gospodarstva v dejavnosti, ki se večinoma financirajo iz javnih sredstev. Ekonomisti ob tem opozarjajo, da takšen trend dolgoročno pomeni večji pritisk na javne finance in večjo odvisnost države od uspešnosti zasebnega sektorja, ki ustvarja davčne prihodke.

Slovenija se postopoma pomika v smer, kjer zaposlitev v javnem sektorju postaja finančno vse bolj privlačna, kar odpira vprašanja o dolgoročni vzdržnosti javnih financ in konkurenčnosti gospodarstva.