Po 500 letih spet kmečki upori, saj se zgodovina ponavlja: vedno večje zahteve tako v denarju kot v tlaki in vedno manj pravic

Kresovi podpore żal ne bodo fovolj. Na ceste in ulice bo treba, kjer pa čaka z denarjem zalita paravojska na poziv v formi raznih Je Nula, Bajs in vsakojakih NVO. Na ulice in ceste ter v politično areno bo treba. Priložnost za SLS, da iz tega izcimi dober volilni rezultat. In bo tvorila jedro desnice skupaj s SDS. Izdajalska NSi je passe. Šla je po poti, po kateri je nekoč šla agrokomunajzerska SLS, in se iz tega nič naučila. Za SLS pa upam, da se je. Da se bratenje s komunajzli ne izplača. Da zaradi njega država in domovina samo trpita destrukcijo, izčrpavanje in uničevanje vsega, zaradi česar smo se osamosvojili. In kar Slovenstvo je. Slovenstvo ni Opankarstvo. No Jugoslovenstvo Mescev, Kordišev, Je Nil, Bajs, Murgljana, Asta imam te Basta, Opankovičev vseh vrst. Upam, da se je SLS streznila in bo znala ta nemški val usmetiti tudi v Slovenijo. Za Družino, Boga, Domovino.

Evo, še nekaj, da vidimo, glede na to, kako se je ne le uredništvo Domovine odločilo, da ta pogled objavi kot svoj članek, da so tudi vsi komentarji tako odobravajoči ali celo navdušeni nad njim, vsem tale izziv:

Če je namen kmetijskih subvencij v tem, da te rezultirajo v poceni ali cenejši hrani za potrošnika, potem je to nesmiselno trošenje davkoplačevalskega denarja. Komur je cilj poceni hrana za potrošnika, to lahko doseže zelo enostavno brez vseh subvencij. Enostavno tako, da brez vseh barijer in carin spusti EU možnost ponudbe katerekoli hrane od koderkoli po svetu. Prostotrzno kmetijstvo globaliziranega sveta. Nekateri ta koncept podpirajo tudi z navajanjem clovekoljubnih motivov, češ da se s tem pomaga tretjemu svetu, njihovemu razvoju in reševanju socialnih stisk.

Nobenih stroškov s subvencijami več. In poceni hrana iz celega sveta na policah trgovin. A ni to sanjska vizija?

Bo pa potem tako z evropsko industrijo. Ko zaman iščemo nekdanjo proizvodnjo in nekdanje priljubljene in cenjene blagovne znamke. Evropskih kmetov in kmetijstva v tej neoliberalni prostotrzni viziji ne bo več. Ali morda nekaj muzejskih primerkov, za v etnološko zbirko. In naša krajina, evropska in slovenska bo podivjana. Nekdanji travniki, pašniki, njive, bodo nepregledne maloprehodne goščave neugodnega grmičevja, robidovja, invazivnega japonskega dresnika itd.
Saj vem, da je mnogim okoli tega popolnoma vseeno, mogoče pa komu med bralci vendarle. In se to: hrani bo poceni. Bo pa zanič. In vprašljive varnosti z vidika kontaminiranosti.
Samo toliko tistim, ki so proti kmetijskemu konceptu, kot ga je skozi desetletja z vzponi in padcu, a vendar skrbno razvijala
in ščitila EU, kakor tudi njej sorodne države kot sta Švica in Norveška. Zaščita potrošnika ni v ceni, ampak v kvaliteti in varnosti ponujene hrane!

Avtor tega članka je anonimen. Me zanima, zakaj? Tako je pisal v komentarjih v polemiki z mano rasputin. Skoraj je izpadlo, da on podpira kmete, jaz pa da sem proti njim. Tezko bi bila resnica dlje od tega.

In težko bi bila resnica dlje od trditev v tem članku. Začnimo: trditev, ki je ponovitev istega, kar je pisal rasputin, da evropske subvencije kmetijstvu niso namenjene dvigovanju blagostanja kmetov, ampak nižanju cen hrane, so čisti izmislil! Z drugimi besedami laž! Nikoli niso bile subvencije kmetijstvu tako utemeljene. En sam dokument EU, komisije ali kogarkoli odgovornega v Bruslju naj diletantski avtor navede, kjer bi to pisalo direktno, ali kjer bi se to dalo razumeti posredno. Nasprotno, EU je pogosto posredovala s subvencijami zato, da cene kmetijskih pridelkov zaradi preobilja na trgu ne bi padle. Zlasti pri mleku in mlečnih proizvodih. Cenena hrana nikoli ni bil cilj evropske kmetijske politike. In upam, da nikoli. Cenena hrana prostotrzno intenzivno kmetijstvo je kvecjemu zveličanje fikcija globalističnih ultra liberalcev, v katerih rokah na srečo, tudi zaradi politične moči kmetstva, nikoli ni bila evropska kmetijska politika.

Obratno od trditev v članku subvencije so namenjene tudi blagostanju kmetov, saj je vitalni interes družbe iz številnih razlogov, da kmetje ne bi opuscali kmetij in kmetovanja. Vitalni interes je med drugim prehranska varnost, zlasti v primeru velikih naravnih nesreč in vojn. Vitalni interes je skrb za ohranjanje kulturne krajine, ki je vsem v veselje in pogoj prosperitete turizma. Skupaj z lokalno pridelano hrano, ki pomeni načeloma bolj verjetno varno, zdravo in bolj okusno hrano. K varovanju kulturne krajine in naravnih habitatov ter ravnovesje znotraj njih med drugim prispeva vzdrževanje travnikov in sicer na
sonaraven, ekstenziven. Velik del kmetijskih subvencij gre za to, tudi v Sloveniji, gre za to, da se travniki ne zarascajo v divjino.

Laiki, ki malo spremljajo politiko vedo za te subvencije. Kje je tu, za Božjo voljo, razumeti trditev, da so subvencije namenjene ( samo potrošniku), da je hrana cenejša. Taka trditev je skratka bedasto ignorantski nekoga, ki se dela, da se spozna na nekaj, o čemer se mu prav malo sanja. Čeprav misli ocitno, da je on poklican odločati, kakšna bo kmetijska politika EU.
Iz mojih dejanskih besed seveda izhaja, da je kmetijska politika EU že doslej ne le v besedah, ampak tudi z denarjem podpirala sonaravno kmetijstvo, zmanjševanje obremenjevanja prsti in okolja pri kmetovanju in skrb za ohranjanje naravnih habitatov. Ne le ali sploh ne prvenstveno pridelavo hrane ali celo čimveč čim cenejše hrane. Wishful thinking avtorja ocitno, da bi bilo tako. Ni edini, se strinjam. Sem slišal ekonomiste, ki so bili za zmanjševanje subvencij ali ki so vsaj trdili, naj se subvencij preusmerja v proizvodnjo hrane. Nisem se slišal ali bral nikogar, ki bi lagal, da so že zdaj namenjene samo spodbujanju pridelave.

Desetletja je že govora o razvoju evropskega modela ekosocialnega
kmetijstva s podporo vsem pomembnim funkcijam, ki se ne morejo direktno tržno valorizirati. To ni neka prebujena levičarska ideja, s tem so začeli krščanski demokrati, torej desna sredina, ki so bili vedno v kontinentalni Evropi ob svoji realni moči tudi tesno povezani s kmetstvom. Ni razumnega razloga, da so taka politika ne bi nadaljevala, da ne bi Evropa še naprej ščitila svojega kmeta in svoje kvalitetne pridelke pred poplavo cenene in slabše robe iz sveta. In tudi ni razloga, da ne bi EU podnebno politiko vzela celovito in tudi kmetijsko politiko prilagodila podnebnim ciljem. Čimprej bo kmetstvo to razumelo in biloczmozno ponotranjiti kot skupni družbeni cilj, tem bolje za prihodnost njihovih kmetij.
V tem pogledu je prav, da razumejo nujnost, da se zaradi skupnih podnebnih ciljev uporabe fosilnih kurivo in goriv ne more in ne sme več spodbujati. Ali subvencionirani. Kar je v učinku eno in isto. Skratka, prej ali slej bo vseh subvencij za naftne derivate konec. Če so kmetje in njihovi zastopniki pametni, bojo to sprejeli in zahtevali nadomestilo teh subvencij z drugimi. So povsem upravičeni za to. Bojijo pa naj se predvsem fanatičnih prostotrznikov, ker ti bi jih pa, hote ali nehote, uničili, zlasti v okolju kot je Slovenija, kjer so pogoji za kmetijsko tekmo v svetu za količino in profit nekonkurencni in jih podnebne spremembe še slabšajo.

Se enkrat: članek je zanič in še nepodpisan, podpora kmetom v njem pa samo navidezna.

Medtem, ko so bili pred 500 leti glavni nasprotniki kmečkih zahtev tedanji fevdalci, ki so se bali za svoje privilegije, so danes levičarji in zanimivo, spet iz podobnih razlogov. Če je več kmečkih subvencij, je manj denarja za lene levake, ki se jim ne ljubi delati, če sploh znajo kaj. Da so subvencije, cene kmetijskih pridelkov in količina pridelanih živil v medsebojni zvezi, to levakom ne potegne.
Prav pri sedanjem kmečkem dogajanju je najlepše vidno, da socializem ni napredek v primerjavi s kapitalizmom, ampak v resnici korak nazaj proti nekdanjemu fevdalizmu oziroma v najboljšem primeru korak vstran, v razvojno slepo ulico. Pa še Parkinsonov zakon o širjenju birokracije se krasno udejanja v socialističnem svetu. Vse manj je tistih, ki proizvajajo in pridelujejo in vse več tistih, ki jim "administrirajo" (beri: jih ovirajo in cuzajo).
Sklep, izveden iz povedanega, je lahko samo eden: čimprej poslati socializem na smetišče zgodovine. Tiste levake, ki se s tem ne bodo hoteli sprijazniti, pa poslati na "prevzgojo" po kitajskem modelu, ki izvira še iz časov Mao Ce tunga in njegove "kulturne revolucije".

Sicer je potrebno omeniti, da po pobudi mislim, da poslanca NSi Aleksandra Reberška, so ta vikend slovenski kmetje v podporo nemškim stanovskim kolegom zakurili kresove na poljih ob glavnih prometnicah in cestah.

Je pa res, da je kmečka upornost večja v tujini, francoski kmetje z gnojnico polivajo vladna poslopja, nizozemski kmetje so pa bili prvi.

Ob oceni vpliva na volitve je potrebno delno biti previden, ker je učinek lahko tudi kratkotrajen, kot je to bilo v primeru nizozemske "start-up" stranke BBB, ki nato na parlamentarnih volitvah, na katerih je slavil Wilders ni ponovila poprejšnjega rezultata iz regionalnih volitev.

Podpora vsem kmetom po Evropi,ki si upajo. In seveda vsem,ki so poleg in se ne pustijo ustrahovati.

Pri nas se večina ljudi boji zase,za svoje družine,za službe,zato so tiho.
In mislijo,da solata in ostalo raste v trgovini. Ja,tako ljudje razmišljajo.

Ko so kmetje dvakrat prišli na protest v Ljubljano,so ostali osamljeni. Podpore ni bilo niti v desnih strankah. Tako je to. In seveda ko je Dzankovic stegnil jezik,so se ustrašili.
Morali bi nadaljevati,vsak teden zapirati ceste. Ko bi bila zaradi tega dobava hrane prekinjena,bi se mogoče ljudje malo zamislili.

Slovenski kmetje se niso ravno izkazali kot neki uporniki. Še podpora nemškim kmetom je bolj načelna kot stvarna.

Odličen članek! Kaj je z nami? Kot skupnost smo žal degenerirani.

Zelo dober prispevek.
Prepotrebno je osveščati ljudi, da kmet v bistvu dela "od vidga do vidga" .
Pri tem mu pomaga cela družina. Mesec pa je dal predlog na začetku Golobove vlade, da bi delali delavci le 4 dni na teden. Kmet od vedno pa dela - ne samo 6 dni, ampak tudi 7, če ima živino.

Nekateri v državni upravi pa hodijo le v "službo", koliko delajo, pa noben inšpektor ne pregleduje.
Kmetom, pa ljudje, ki o kmetovanju NIČ ne vedo, bi kar udirali na kmetije in se nad njimi IZŽIVLJALI in celo KRADLI ŽIVINO.

To je NAPAD na KMETA in napad na ZDRAVO kmečko PAMET!

Naša Levica, ki nam sedaj vlada, DELO KMETA dejansko ZANIČUJE.
Podpiram KMEČKI UPOR in dam priznanje DELU, saj nam prideluje HRANO, brez katere bi vsi stradali.
Korajžno kmetje!!!

Bogdaj -dober dan vsem, en lep dan imamo, a bolj mrzel, v Ljubljani o podražili MOL OGREVANJE.
Glede sedanjega položaja kmetov: ker izhajam iz stare kmečko-obrtniške rodbine pri Komendi - seveda vem, d so se osnovne okoliščine kmetovanja zelo spremenile - od časa oranja s konji.
BREZ ORODJA ZA OBDELOVANJE ZEMLJE - na njivah - ne narediš - nič. Sedaj se obdeluje s traktorji ... - ki pa jih jeetreba - kupiti, gorivo tudi itd.
To je povzročilo razmah večjih kmetov, ki pa imajo težave, da stroške pridelave krijejo z zaslužkom od prodaje.
Ostali, manjši pridelovalci - pridelujejo bolj - zase, manj za prodajo.
Te težave so bile in bodo - vedno.
Kmetje naj bi se izobrazili tudi v dobre obrtnike, trgovce, gostince ... .
Ali pa pogodbena specialiirana pridelava, reja v večjem obegu - kot moja sestrična pri Komendi, ki na rodbinski kmetiji ima s.p. in goji, pogodbeno - v večjem obsegu - perutnino, hčere so pa OK obrtnice.
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 71 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan:
ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komun-socializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd Imam jih blokirarne, njih branja nevrednih zapisov ne vidim, ne berem. Moji KONTAKTNI podatki so na internetu pod mojim d.o.o. SLOVENIANA – za POLNO PREDSTAVLJENE, resno sodelovanje: za
razvoj pozitivnih vse- slovenskih domoznanskih društev, muzeji “ORLOV”.