Na protestu več tisoč kmetov, policija je uporabila tudi vodne topove

V središču Bruslja se je po ocenah organizatorjev zbralo okoli 10.000 kmetov in več kot 40 kmetijskih organizacij iz 27 evropskih držav. Med njimi tudi skupina slovenskih kmetov in predstavnikov kmetijskih organizacij. Glavni povod je nezadovoljstvo z aktualno kmetijsko in trgovinsko politiko EU – med drugim je v šestletnem proračunu EU za kmetijstvo namenjenih najmanj sredstev doslej. Evropski kmetje se med drugim soočajo z močno rastjo cen gnojil in njihovo omejeno dostopnostjo, koncentracijo tržne moči v globalnih trgovskih verigah, zapletenimi in pogosto nedoslednimi predpisi, pravno negotovostjo ter dolgotrajno nizkimi dohodki. Obenem trgovinska politika EU kmetijstvo vse pogosteje uporablja kot pogajalsko orodje, s čimer se zmanjšuje konkurenčnost in spodkopava proizvodne standarde EU.

Evropski kmetje v Bruslju protestirajo proti predlogu večletnega proračuna EU za obdobje 2028–2034, ki ga je pripravila Evropska komisija, v okviru katerega bo za kmetijstvo namenjenih najmanj sredstev doslej. Vseevropsko mobilizacijo je sklicala federacija Copa-Cogeca, protest pa poteka istočasno kot z razpravo Evropskega sveta o prihodnjem večletnem finančnem okviru. Predstavniki evropskih kmetov in kmetijskih zadrug so evropskim voditeljem pripravljeni predstaviti konkretne predloge za zagotovitev vzdržne prihodnosti evropskega kmetijstva ter pričakujejo podporo pri iskanju dolgoročnih rešitev.

V Zadružni zvezi Slovenije (ZZS), ki jo v Bruslju zastopa predsednik Borut Florjančič, poudarjajo, da je kmetijstvo eden temeljnih stebrov evropskega projekta ter ključno za gospodarstvo, prehransko varnost, stabilnost in mir v Evropi. »Evropski kmetje in kmetijske zadruge vsakodnevno zagotavljajo varno, kakovostno in trajnostno pridelano hrano prebivalcem Evropske unije, tudi v času naraščajočih geopolitičnih napetosti in globalne negotovosti,« so izpostavili in opozorili, da je evropsko kmetijstvo na prelomnici – sooča se z izjemnimi pritiski, kakršnih doslej ni poznalo.

»Naše zahteve so enake, kot so zahteve vseh evropskih kmetov. Želimo zaščititi evropske potrošnike na način, da bodo lahko tudi v prihodnje kupovali varno in kakovostno hrano, zato nasprotujemo trgovinskim sporazumom, ki omogočajo uvoz hrane, pridelane po povsem drugačnih standardih, kot veljajo v Evropi oziroma Sloveniji,« je pojasnil predsednik KGZS Jože Podgoršek. Nekatere kmetijske organizacije so pred časom predlagale, da bi na dan vseevropske mobilizacije slovenski kmetje traktorski protest izpeljali tudi doma. Sindikat kmetov Slovenije predlogu ni bil naklonjen, organizacija takšnega protesta namreč zahteva veliko finančnih sredstev. Po novem predlogu naj bi protest potekal januarja, a ni še nič potrjeno. 

Na protestu tudi izgredi in Janez Janša

Slovenskim kmetom se je v Bruslju pridružil tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša. Sporočil je, da so pred nami nevarni časi in da je v takšnih časih hrana še bolj strateškega pomena – tega bi se morali bolj zavedati in ščititi slovenskega oz. evropskega kmeta. Morali bi zagotoviti prehransko varnost in samozadostnost. Tako po njegovem mnenju protest poteka v pravem času, a ta niti ne bi bil potreben, če bi imeli v Bruslju več kmečke pameti.

Zdrave kmečke pameti ne primanjkuje le v Ljubljani, ampak tudi v Bruslju. Danes so kmetje iz celotne EU to malo popravili. pic.twitter.com/BzAwkv5qhG

— Janez Janša (@JJansaSDS) December 18, 2025

Kot so poročali tuji mediji je bilo na ulicah razpoloženje kar napeto, prišlo naj bi do blokad cest, metanja jajc in spopadov s policijo, ki je v nekaterih primerih uporabila solzivec in vodne topove. Nekateri objekti naj bi bili poškodovani, ker so protesti segli do samih vrat institucij EU (kar ni bilo najavljeno), pa so nekatere tudi evakuirali. Organizatorja sta zatrdila, da izgredi niso del uradnega programa, izgredniki so se ostrejših prijemov poslužili v lastni režiji. »Razumemo njihovo jezo, vendar smo danes želeli izvesti miren protest,« je dejala Ksenija Simović iz organizacije Copa-Cogeca. Posvetovanja z različnimi deležniki so se nadaljevala ob 16. uri.

Happening now: Police using smoke granades and tear gas against farmers demonstrating in Brussels

This is the EU's response to the voice of the people pic.twitter.com/ptWsIF9dty

— The European Conservative (@EuroConOfficial) December 18, 2025

Kmetje pričakujejo, da bo Evropska unija zaščitila evropsko kmetijstvo

Kot so pojasnili v KGZS, je eden glavnih razlogov nezadovoljstva tudi sporazum Mercosur, saj bo kljub vključenim varovalkam za kmetijstvo škodoval slovenskemu in evropskemu kmetijstvu. Sporazum namreč omogoča uvoz cenejše hrane iz Južne Amerike, pridelane po bistveno nižjih standardih, kot veljajo v Evropski uniji.

Sporazum Mercosur bo uvedel dvojne standarde kakovosti – uvoženi izdelki bodo manj kakovostni, saj prihajajo iz okolij, kjer okoljski standardi, dobrobit živali ter uporaba hormonov in antibiotikov niso primerljivi z evropskimi standardi. Kmetje menijo, da bi tak dogovor odpiral trg uvozu cenejšega mesa in drugih kmetijskih proizvodov, kar bi jih dodatno postavilo v težaven položaj, saj njihova proizvodnja zaradi stroškov in standardov že danes komaj pokriva stroške. Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) Eva Golob je izpostavila, da Evropa kmetom nalaga vse več omejitev v imenu zelenega prehoda, hkrati pa povečuje prehransko odvisnost z uvozom živil, ki ne izpolnjujejo evropskih standardov.

Nove birokratske omejitve in obremenitve

Kmete moti tudi nova evropska zakonodaja, ki uvaja nove birokratske omejitve in bo kmete zadušila z dodatnimi obremenitvami. Podpredsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Rok Sedminek je poudaril, da Evropa nima skupne gozdarske politike in da ni mogoče vseh držav metati v isti koš. Nekatere imajo komaj sedem odstotkov gozda, medtem ko ga ima Slovenija 60 odstotkov: »Lastniki gozdov smo pred velikim izzivom – prilagajanjem na podnebne spremembe. Zaradi nalaganja birokratskih ovir z gozdovi ne bomo mogli aktivno gospodariti,« je opozoril. Medtem ko Evropa kmetom nalaga vse več omejitev v imenu zelenega prehoda, hkrati povečuje prehransko odvisnost z uvozom živil, ki ne izpolnjujejo evropskih standardov.«

Janez Beja, podpredsednik Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, je še pred protestom opozoril, da so hribovski kmetje arhitekti slovenske pokrajine. Z zmanjšanjem sredstev za ta območja bo slovensko podeželje opustošeno. »Resnično si želimo, da bodo evropski in slovenski poslanci videli, da je stvar resna, in da bodo pristopili na pomoč, da bodo naši glasniki v Evropskem parlamentu ter zagovarjali dvig financiranja za skupno kmetijsko politiko po letu 2027,« je poudaril. 

Poziv k odgovornemu ukrepanju

Skupna kmetijska politika ostaja eden najmočnejših simbolov evropske enotnosti. Kmetje in kmetijske zadruge ostajajo zavezani Evropi, vendar opozarjajo, da bi nadaljnje odlašanje z odločitvami pomenilo strateško napako. Zanemarjanje milijonov kmetov in njihovih zadrug, ki zagotavljajo oskrbo s hrano in stabilnost Evrope, bi imelo resne posledice na kratek, srednji in dolg rok. ZZS poudarja, da evropsko kmetijstvo potrebuje konkretne in izvedljive odločitve na treh osrednjih področjih.

Vzpostaviti je treba močno, enotno in ustrezno financirano skupno kmetijsko politiko po letu 2027, pošteno in pregledno trgovinsko politiko ter poenostaviti zakonodajo in zagotoviti večjo pravno gotovost. Med drugim bi bilo treba zagotoviti inflaciji prilagojen in s pogodbenimi obveznostmi EU skladen namenski proračun. Zaradi pomanjkanja vzajemnosti in zaščitnih mehanizmov bi bilo treba ustaviti ratifikacijo sporazuma Mercosur ter zagotoviti ustrezno težo kmetijstva v vseh trgovinskih pogajanjih. Za kmete so med drugim pomembni tudi odlog vključitve gnojil v mehanizem CBAM (načrtovane za 1. januar 2026), večja investicijska predvidljivost, bolj realistična pravila, hitrejša odobritev varnih sredstev za varstvo rastlin ter uveljavitev načela »ni prepovedi brez alternativ«.