Po Avstrijcih bodo burko prepovedali še Danci, ki imajo vse večje težave z migrantskimi tolpami
Embed from Getty Images
Pred dnevi je v Avstriji stopil v veljavo zakon, po katerem na javnih mestih ni več dovoljeno nošenje burke, kršitev pa se kaznuje s 150 evri.
Odločitev o prepovedi tega oblačila muslimanskih žensk, ki telo pokriva od glave do tal, pa so sprejeli tudi na Danskem, kjer se soočajo z visokim porastom kriminala migrantskih tolp.
Po nekaj zadržkih se je sedaj glede prepovedi zakrivanja obraza na javnih mestih poenotila tudi vladajoča danska liberalna stranka, poroča rt.com.
"Napovedana prepoved zakrivanja obraza bo dobila podporo Venstre," je povedal tiskovni predstavnik liberalcev Jakob Ellemann-Jensen ter dodal, da "ne bo šlo za prepoved na verski podlagi, vendar bo kljub temu zajemala tako burko kot nikab."
Glede tega je povsem spremenila stališče tudi druga koalicijska stranka, Libertarno-liberalno zavezništvo. Še prejšnji mesec so prepovedi burke nasprotovali z argumentom, da bo ta onemogočila muslimanskim ženskam, da zapustijo domove in jih s tem izolirala iz družbe.
A sedaj so si očitno premislili. "Vsi se strinjamo, da je burka ekstremni odraz zatiranja žensk," je vodja stranke Anders Samuelsen v petek zapisal na Facebooku. Po njegovih besedah bodo njeno prepoved danske oblasti lahko vpeljale brez, da bi škodile sebi in danskim vrednotam.
S tem so se tudi vladajoči liberalci pridružili konservativni stranki in desničarskim populistom, ki so prepoved zagovarjali že pred tem. Zadnja javnomnenjska raziskava pa je pokazala, da ima odločitev dvotretjinsko podporo javnosti, medtem ko prepovedi nasprotuje manj kot 25 % danskega prebivalstva.
Danska se sicer zadnje obdobje srečuje s porastom kriminala, predvsem s strani migrantskih tolp posameznikov bližnjevzhodnega in severnoafriškega porekla, ki povzročajo nered in nasilje po ulicah danskih mest.
Varnost v tej sicer mirni deželi se je tako poslabšala, da je tiskovni predstavnik vlade nedavno dejal, da niso imeli toliko opozoril s strani policije "vse od druge svetovne vojne."
V minulih treh letih je bilo na danskem vloženih približno 50 tisoč prošenj za azil, kar so zadnje leto nekoliko zajezili s precej strožjo azilno zakonodajo. Migrantskega porekla je sicer skoraj že 10 % danskega prebivalstva.
Belgija je zadnja v seriji držav stare celine, ki so se odločile za ta korak. Nedavno je prepoved zakrivanja obraza začela veljati tudi v Avstriji, kazen pa znaša 150 evrov.
Tudi Avstrijci so zakon označili za "versko nevtralen", saj so obenem prepovedali tudi balaklave, zakrivanje obraza z rutai in šali in celo medicinske maske, če zanje ni razloga. Kljub vsemu je zakon v naši severni sosedi sprožil jezno reakcijo med tamkajšnjimi muslimani.
Burko sta že sicer pred tem prepovedali Francija in Belgija in se obe znašli pred sodiščem, kjer so jih uradno tožile muslimanske ženske. Zadeva je prišla celo pred Evropsko sodišče za človekove pravice, ki pa je letos presodilo, da prepoved burke ne krši človekovih pravic, kot jih razumemo v Evropi.
Delno prepoved zakrivanja obraza (denimo v šolah, bolnišnicah in vladnih stavbah) so lani sprejeli tudi na Nizozemskem, podoben zakon imajo tudi v Bolgariji in Latviji.
Spomnimo, razmislek o prepovedi burke je avgusta lani predlagala tudi največja slovenska opozicijska stranka SDS, a je ideja doživela odpor s strani vladajoče leve politike in javnih osebnosti levičarskih nazorov.
Pred dnevi je v Avstriji stopil v veljavo zakon, po katerem na javnih mestih ni več dovoljeno nošenje burke, kršitev pa se kaznuje s 150 evri.
Odločitev o prepovedi tega oblačila muslimanskih žensk, ki telo pokriva od glave do tal, pa so sprejeli tudi na Danskem, kjer se soočajo z visokim porastom kriminala migrantskih tolp.
Po nekaj zadržkih se je sedaj glede prepovedi zakrivanja obraza na javnih mestih poenotila tudi vladajoča danska liberalna stranka, poroča rt.com.
"Napovedana prepoved zakrivanja obraza bo dobila podporo Venstre," je povedal tiskovni predstavnik liberalcev Jakob Ellemann-Jensen ter dodal, da "ne bo šlo za prepoved na verski podlagi, vendar bo kljub temu zajemala tako burko kot nikab."
Glede tega je povsem spremenila stališče tudi druga koalicijska stranka, Libertarno-liberalno zavezništvo. Še prejšnji mesec so prepovedi burke nasprotovali z argumentom, da bo ta onemogočila muslimanskim ženskam, da zapustijo domove in jih s tem izolirala iz družbe.
A sedaj so si očitno premislili. "Vsi se strinjamo, da je burka ekstremni odraz zatiranja žensk," je vodja stranke Anders Samuelsen v petek zapisal na Facebooku. Po njegovih besedah bodo njeno prepoved danske oblasti lahko vpeljale brez, da bi škodile sebi in danskim vrednotam.
S tem so se tudi vladajoči liberalci pridružili konservativni stranki in desničarskim populistom, ki so prepoved zagovarjali že pred tem. Zadnja javnomnenjska raziskava pa je pokazala, da ima odločitev dvotretjinsko podporo javnosti, medtem ko prepovedi nasprotuje manj kot 25 % danskega prebivalstva.
Danska se sicer zadnje obdobje srečuje s porastom kriminala, predvsem s strani migrantskih tolp posameznikov bližnjevzhodnega in severnoafriškega porekla, ki povzročajo nered in nasilje po ulicah danskih mest.
Varnost v tej sicer mirni deželi se je tako poslabšala, da je tiskovni predstavnik vlade nedavno dejal, da niso imeli toliko opozoril s strani policije "vse od druge svetovne vojne."
V minulih treh letih je bilo na danskem vloženih približno 50 tisoč prošenj za azil, kar so zadnje leto nekoliko zajezili s precej strožjo azilno zakonodajo. Migrantskega porekla je sicer skoraj že 10 % danskega prebivalstva.
Katere evropske države so burko že prepovedale
Belgija je zadnja v seriji držav stare celine, ki so se odločile za ta korak. Nedavno je prepoved zakrivanja obraza začela veljati tudi v Avstriji, kazen pa znaša 150 evrov.
Tudi Avstrijci so zakon označili za "versko nevtralen", saj so obenem prepovedali tudi balaklave, zakrivanje obraza z rutai in šali in celo medicinske maske, če zanje ni razloga. Kljub vsemu je zakon v naši severni sosedi sprožil jezno reakcijo med tamkajšnjimi muslimani.
Burko sta že sicer pred tem prepovedali Francija in Belgija in se obe znašli pred sodiščem, kjer so jih uradno tožile muslimanske ženske. Zadeva je prišla celo pred Evropsko sodišče za človekove pravice, ki pa je letos presodilo, da prepoved burke ne krši človekovih pravic, kot jih razumemo v Evropi.
Delno prepoved zakrivanja obraza (denimo v šolah, bolnišnicah in vladnih stavbah) so lani sprejeli tudi na Nizozemskem, podoben zakon imajo tudi v Bolgariji in Latviji.
Spomnimo, razmislek o prepovedi burke je avgusta lani predlagala tudi največja slovenska opozicijska stranka SDS, a je ideja doživela odpor s strani vladajoče leve politike in javnih osebnosti levičarskih nazorov.
Zadnje objave
Pol milijona glasov proti Bruslju: zahtevajo remigracijo
16. 7. 2026 ob 23:17
V opoziciji pričakovani očitki: Skok naj bi preganjal politične nasprotnike
16. 7. 2026 ob 18:40
Združeni narodi so račun za holokavst izstavili Palestincem
16. 7. 2026 ob 14:45
Zadeva Fajon
16. 7. 2026 ob 10:30
Bruselj Sloveniji izdal šest opominov
16. 7. 2026 ob 7:00
Veliko Britanijo naj bi prevzel Andy Burnham
16. 7. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Združeni narodi so račun za holokavst izstavili Palestincem
16. 7. 2026 ob 14:45
Zadeva Fajon
16. 7. 2026 ob 10:30
Kolaboracija in propaganda (23. del): Interludij 4 – urok črne magije
15. 7. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
1 komentar
Kraševka
Begunec je PRIŠLEK, ko ga sprejmemo mu damo določene pravice (streho nad glavo, hrano in varnost...). Vso pravico imamo, da mu poleg pravic damo tudi pogoje, kako želimo, da se pri nas vede. Če teh pogojev ne sprejema ima pravico, da si išče državo, ki ima podobne življenske navade, kot jih begunec želi. Mislim, da bi bilo zelo KRIVIČNO do domorodcev, da bi si pustili poteptati naše navade in KULTURO. Tudi mi imamo pravico, da živimo med ljudmi, ki jih lahko vidimo v obraz. Do sedaj je veljalo, da še na dan PUSTA so morali našemljeni, ko so stopili v avto in šli na cesto, si SNETI MASKO. Mi imamo vsi DOKUMENT s sliko. POD BURKO so vsi ENAKI tako moški kot ženske. V Evropi naj za vse veljajo EVROPSKA MERILA !
Čudno da vsi BEGUNCI hočejo priti v Evropo? Zakaj nočejo v Ameriko, Rusijo, Kitajsko...? Ali se celo izvaja NAČRT o ZASEDBI EVROPE. Nek Italijanski časopis je že pred DESETLETJEM PISAL, da bodo MUSLIMANI brez pušk ZASEDLI EVROPO. Celo papež jih ne pošilja v AMERIKO, kjer ima sam dobre znance.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.