Po genski terapiji je Urban prvič izgovoril besedo mama in naredil samostojne korake

Eksperimentalno gensko terapijo urbagen sta doslej prejela dva otroka s sindromom CTNNB1. Pri obeh opažajo napredek na gibalnem področju, vendar podrobni klinični rezultati še niso objavljeni, dolgoročna varnost in učinkovitost terapije pa še nista dokazani.

Sedemletni Urban je v sedmih mesecih po prejemu eksperimentalne genske terapije prvič izgovoril besedo mama in naredil prve samostojne korake. Po navedbah njegove mame Špele Miroševič je postal stabilnejši pri hoji, z besedami vse pogosteje izraža svoje želje, izboljšalo pa se je tudi njegovo spanje.

Miroševičeva je navedla, da so standardizirane razvojne ocene po šestih mesecih pokazale napredek predvsem pri fini in grobi motoriki, manjše izboljšanje pa tudi pri razumevanju in govoru. Urban še ne hodi povsem samostojno, vendar lahko ob držanju za roko premaguje vse daljše razdalje.

Čeprav so prva opažanja spodbudna, Urban ni ozdravljen. Terapija njegove genske spremembe ni odstranila, zdravljenje pa je še v zgodnji fazi kliničnega preskušanja. Urbagen sta doslej prejela le dva otroka, javno dostopni register pa še ne vsebuje objavljenih rezultatov študije. Zato še ni mogoče zanesljivo presoditi, kako učinkovita je terapija in ali bodo opažena izboljšanja trajna.

Sedem mesecev novih »prvič«

Urbanova mama je zapisala, da je družina v mesecih po zdravljenju doživela veliko novih »prvič«. Urban je poleg prve besede in korakov postal telesno čvrstejši. V trgovini ne potrebuje več vedno vozička, prvič se je peljal po tekočih stopnicah in ob pomoči prehodil celoten živalski vrt.

Ena največjih sprememb je povezana s spanjem. Pred terapijo so bile noči pogosto prekinjene, zdaj pa Urban doma včasih spi tudi enajst ur skupaj.

Gre predvsem za opažanja njegove družine in zgodnje rezultate razvojnih ocenjevanj. Ti so pomembni, vendar jih še ni mogoče enačiti z dokazano učinkovitostjo terapije. Študija je odprta, nima kontrolne skupine in bo predvidoma vključevala le 12 otrok. Razvojne sposobnosti otrok s sindromom CTNNB1 pa se med posamezniki močno razlikujejo.

Terapijo prejela tudi deklica s Portugalske

Urban je terapijo prejel decembra 2025 kot prvi otrok v klinični študiji. Druga je bila deklica s Portugalske, ki so jo v UKC Ljubljana zdravili v začetku maja. Tretji otrok naj bi po napovedi vodje raziskave Damjana Osredkarja terapijo prejel septembra.

Po Osredkarjevih besedah pri obeh doslej zdravljenih otrocih opažajo napredek na gibalnem področju ter pri fini in grobi motoriki. Deklica s Portugalske je po posegu hitro okrevala, vrnila se je v domače okolje in redno prihaja na kontrolne preglede.

Glavni cilj zgodnje klinične študije je preveriti varnost in prenašanje terapije, raziskovalci pa spremljajo tudi prve znake njenega morebitnega delovanja. Po Osredkarjevih besedah pri nobenem od otrok doslej ni prišlo do resnejšega zdravstvenega zapleta, pojavilo pa se je več neželenih dogodkov, ki jih raziskovalci še spremljajo.

Pri enem otroku so zaznali vnetno lezijo v možganih, ki se je pozneje umirila, vendar jo zdravniki še spremljajo. Pri enem so se prehodno pojavili nenadzorovani gibi okoli ust, pri obeh pa blažja dislipidemija oziroma spremenjene vrednosti maščob v krvi. Portugalska deklica je imela tudi težave, povezane s spremljajočim zdravljenjem s steroidi, ki naj bi bile prehodne.

Neodvisna komisija, ki spremlja varnost udeležencev, je po pregledu dosedanjih podatkov dovolila nadaljevanje študije. To pomeni, da za zdaj ni ugotovila tveganja, zaradi katerega bi bilo treba preizkušanje prekiniti. Ne pomeni pa, da je dolgoročna varnost terapije že potrjena.

Redka motnja, ki prizadene razvoj živčnega sistema

Urban se je rodil leta 2019. Starši so že zgodaj opazili razvojni zaostanek, pri devetih mesecih pa so mu diagnosticirali sindrom CTNNB1. Bil je prvi otrok v Sloveniji s to diagnozo; pozneje so sindrom odkrili še pri treh otrocih.

Sindrom CTNNB1 je redka genetska nevrorazvojna motnja. Kaže se z razvojnim zaostankom, težavami pri hoji in koordinaciji, spremenjenim mišičnim tonusom ter močno zakasnjenim ali odsotnim govorom. Pogoste so tudi motnje v duševnem razvoju, težave z vidom, manjši obseg glave in vedenjske posebnosti.

Motnjo praviloma povzročijo novonastale oziroma de novo patogene različice ene kopije gena CTNNB1. Gen vsebuje navodila za nastanek beljakovine beta-katenin, ki sodeluje pri povezovanju in sporazumevanju celic ter ima pomembno vlogo pri razvoju živčnega sistema.

Pri veliki večini bolnikov patogene različice zmanjšajo delovanje gena CTNNB1 in signalnih poti, povezanih z beta-kateninom. Raziskava iz leta 2025 je pri 127 udeležencih iz 20 držav odkrila 88 različnih različic gena. Za 87 so raziskovalci predvideli zmanjšanje oziroma izgubo funkcije, pri eni pa učinek povečane funkcije.

V strokovni literaturi so bili do objave raziskave leta 2025 zbrani podatki o več kot 400 posameznikih s sindromom CTNNB1, dejansko število bolnikov pa je verjetno večje. Motnja je bila prvič opisana šele leta 2012, zaradi redkosti in raznolike klinične slike pa številni primeri najverjetneje še niso prepoznani.

Od materine pobude do razvoja terapije

Ker za sindrom CTNNB1 ni bilo zdravljenja, ki bi vplivalo na vzrok motnje, je Urbanova mama ustanovila neprofitno ustanovo Fundacija CTNNB1 in začela povezovati raziskovalce.

K sodelovanju je povabila pediatričnega nevrologa Damjana Osredkarja s pediatrične klinike UKC Ljubljana in raziskovalca Romana Jeralo s Kemijskega inštituta. Raziskovalna skupina se je pozneje razširila ter vključila tudi tuje strokovnjake, vendar so imeli po navedbah državnega portala pri razvoju terapije ključno vlogo slovenski raziskovalci.

Po navedbah Miroševičeve je fundacija razvoj izpeljala brez farmacevtskega partnerja. Terapija je bila razvita pretežno s slovenskim znanjem ob sodelovanju tujih raziskovalnih, razvojnih in proizvodnih partnerjev.

Po petih letih raziskav, predkliničnih preizkušanj in regulatornih priprav je fundacija pridobila dovoljenje za začetek klinične študije. V UKC Ljubljana se je začela prva klinična študija genske nadomestne terapije za sindrom CTNNB1 na svetu.

Gre za odprto študijo faze I/II, v kateri preverjajo predvsem varnost in prenašanje terapije, spremljajo pa tudi prve znake njene morebitne učinkovitosti. V raziskavo nameravajo vključiti 12 otrok, starih od dveh do 12 let.

Kako deluje urbagen

Urbagen je eksperimentalna genska terapija dodajanja gena. Uporablja spremenjeni, nereplicirajoči adenoasociirani virusni vektor tipa AAV9, ki v celice osrednjega živčnega sistema dostavi dodatno delujočo kopijo človeškega gena CTNNB1.

Terapija otrokove prvotne genske spremembe ne popravi in je ne odstrani. Njen namen je povečati izražanje delujočega gena CTNNB1 in s tem tvorbo funkcionalnega beta-katenina. Šele klinična študija pa bo pokazala, ali lahko takšen pristop pri otrocih varno in trajno izboljša razvojne sposobnosti.

Otrok prejme en odmerek terapije. Z nevrokirurškim posegom ga vbrizgajo v oba možganska prekata – votlini v možganih, napolnjeni z možgansko-hrbtenjačno tekočino. Takšen način uporabe je namenjen dostavi terapije v osrednji živčni sistem.

V okviru protokola otroci že pred posegom in tudi po njem prejemajo zdravila za zaviranje imunskega odziva, saj bi telo virusni vektor lahko prepoznalo kot tujek. Klinični register med spremljajočimi zdravili navaja sirolimus in metilprednizolon.

Otroci po posegu praviloma ostanejo v bolnišnici približno teden dni, nato pa sledijo pogosti laboratorijski, nevrološki in drugi kontrolni pregledi. Družina mora najmanj štiri mesece prebivati največ eno uro vožnje od UKC Ljubljana, razvoj in zdravstveno stanje otrok pa bodo spremljali skupno pet let.

Za razvoj in klinično študijo zagotovili okoli pet milijonov evrov

Razvoj urbagena je temeljil na donacijah, mednarodnem sodelovanju in podpori države. Po podatkih državnega portala slovenia.si so v Sloveniji z donacijami zbrali približno dva milijona evrov, dodatna dva milijona evrov je fundacija pridobila v tujini, država pa je za predklinično in klinično študijo zagotovila milijon evrov.

Projekt je vplival tudi na slovensko zakonodajo. Novela zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti je omogočila državno financiranje zaključnih faz predkliničnega in kliničnega razvoja nekomercialnih zdravil za napredno zdravljenje redkih bolezni pri otrocih. Fundacija CTNNB1 je na tej podlagi za financiranje študije prejela milijon evrov.

Pogoj za takšno financiranje je, da morajo biti tako razvita zdravila bolnikom v Sloveniji trajno dostopna po neprofitni ceni.

Urbanovi prvi koraki in beseda mama so za njegovo družino velik prelom. Za raziskovalce pomenijo prva spodbudna opažanja na začetku dolgotrajnega preverjanja.

Urbagen je še vedno preizkušana terapija, ki nima dovoljenja za splošno uporabo, Urban pa ni ozdravljen. Šele zdravljenje večjega števila otrok, objava kliničnih podatkov in večletno spremljanje bodo pokazali, ali lahko terapija varno in trajno spremeni potek sindroma CTNNB1.