Pobalkanjena Slovenija
Napočil je skrajni čas, da se zelo na glas in odločno tudi v realnem življenju, ne le na spletu, pogovorimo o vseh v nebo vpijočih problemih, ki jih imamo Slovenci. In teh ni malo. Zaradi našega k ponižnosti nagnjenega molka nista ogrožena le demokracija, ampak tudi način življenja ter prihodnost.
Se vam zdijo okoliščine, v katerih se je znašel Matej Accetto, predsednik ustavnega sodišča, običajne? Se strinjate s tišino, v katero so mediji ovili Jankovićevo razsodbo na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP)? Kdaj pomislite na slovenskega poslanca, ki v Bruslju govori srbsko, in to brez slabe vesti, računajoč, kako neumen narod smo? Kaj menite o predsednici države Nataši Pirc Musar, ki je nekoč trdila, da se bo »ves čas oglašala«, do danes pa je že tisočkrat snedla besedo? Ne glede na politično prepričanje bi nam moralo biti še kako mar!
Preberite tudi nadaljevanje ...
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
1 komentar
Andrej Muren
Eno od jeder slovenskega problema je, da se niso slovenizirali tisti sto tisoči, ki so se priselili v Slovenijo, ampak da so se Slovenci balkanizirali. A pozor: niso prevzeli bak+lkanske zvitosti in pokončnosti, temveč le njegove negativne lastnosti.
Drugo jedro je slovenska nagnjenost k hlapčevstvu. Umikanje od reševanja problemov je tipična hlapčevska manira. Ko je neumni Kocbek mislil, da bo komunistična revolucija ustvarila novega Slovenca, se je grdo zmotil. Le dotedanji slovenski hlapec je postal še bolj prestrašen in ponižen, torej še bolj hlapčevski. In to nam je ostalo do današnjega dne.
Kot hlapec ne zna biti gospodar na kmetiji, tako tudi ni državotvoren. To lahko vidimo vsak dan, kako Slovenci, sploh levi, ne vedo, kaj storiti s samostojno državo.
Ali nas bodo morali res spet prevzeti tuji gospodarji?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.