Podjetniki in obrtniki ogorčeni nad "mini davčno reformo": dovolj nam je sprenevedanja!

POSLUŠAJ ČLANEK
Pred enajstimi dnevi je Ministrstvo za finance namenilo deset dni javni obravnavi treh davčnih zakonov - spremembe zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in zakona o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev.

Spremembe bi po izračunih prinesle državi dodatnih 87 milijonov evrov dodatnih davčnih prihodkov.

Podjetniki in obrtniki so nad Mramorjevim predlogom davčne reforme ogorčeni in napovedujejo proteste, obenem pa opozarjajo, da javna razprava uradno poteka, medtem ko je proračun v državnem zboru.

Za razliko s pogajanji s sindikati javnega sektorja, kjer je država celo odstopila od priporočil evropske komisije za izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja, je proračun že zabetoniran. Za pogajanje z gospodarstvom in občinami preprosto ni ostalo časa in denarja.

Kaj prinašajo spremembe davčnih zakonov?


Črtane so olajšave za zaposlovanje, za donacije za izplačila političnim strankam, znižanje olajšave za investiranje, vlaganje v raziskave ter črtanje ugodnosti pri družbah tveganega kapitala. Novi zakon zmanjšuje tudi olajšave posameznikov, ki opravljajo dejavnost.


Podjetniki in obrtniki napovedujejo proteste: dovolj je sprenevedanja


Predstavniki združenja Slovenian Business Cluba (SBC) napovedujejo protest, če se davčna reforma v predstavljeni obliki izpelje, ter govorijo o selitvi sedežev podjetij na tuje, saj reforma ne krepi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

"Država namerava ponovno globoko zarezati v slovensko gospodarstvo, vzeti denar tam, kjer ga ni. Na glas bomo povedali, če je treba tudi na ulici, da tako ne gre več," je povedal predsednik SBC Marjan Batagelj.

Igor Akrapovič opozarja na posledice visokih davčnih bremen in obdavčenja najbolj izobraženih kadrov, ki zato raje zapuščajo domovino. Pravi tudi, da je rast njegovega podjetja omogočilo ravno reinvestiranje dobička in olajšave za raziskave in razvoj.

SBC je leto in pol nazaj predlagal ukrepe, kako razbremeniti slovensko gospodarstvo in izboljšati konkurenčnost. Eden izmed predlogov je bil, da se 13. in 14. plača obdavčita kot dobiček in ne kot plača, saj delavec lahko zaradi nagrade pade v višji plačilni razred in je za nagrado "kaznovan". "Nagrajujemo državo namesto delavcev," pravi Akrapovič.

Predlagali so tudi večjo fleksibilnost poslovanja, da lahko npr. lažje odpustijo tiste, ki ne želijo delati. Predlagali so, da bi lahko brez razloga v vsakem podjetju oz. ustanovi v zasebnem in javnem sektorju lahko odpustili do dva odstotka delavcev.

V sredo so napovedali protest tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice in Združenja delodajalcev obrti in obrtnikov, če v spremenjenih davčnih zakonih ne bo sprememb.

izplacilo-nagrade-infograf



KOMENTAR: Uredništvo
Vlada ponovno jemlje delavcem in podjetnikom ter daje javnemu sektorju
Nova vlada, stare prakse. Z reformami, ki to niso, vlada ponovno žejne čez vodo pelje podjetnika, obrtnike in delavce v realnem sektorju, katere močno obira z namenom zagotovitve dodatnih sredstev za javni sektor. Štrukljevi bodo namreč že naslednje leto prejeli kar 148 milijonov več denarja, ki ga seveda ustvarja gospodarstvo. Kljub glasnemu vladnemu napovedovanju razbremenitve dela, po Mramorjevem predlogu davčne reforme Slovenija ostaja država z eno največjih davčnih obremenitev dela na svetu. Zgovorni primer je zgornji prikaz, kako se deli nagrada, ki jo delodajalec želi nameniti pridnemu delavcu. Skoraj dve tretjini jo pobere država. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike