Policija nezakonito ščiti Jankovićevega objestnega šoferja

Minil je dober mesec, odkar je voznik službenega audija A8 v lasti Mestne občine Ljubljana z Zoranom Jankovićem v vozilu divjal po primorski avtocesti od Unca proti Logatcu. Objestna vožnja je posneta in objavljena na družbenih omrežjih in v medijih. Kljub jasni podlagi za ukrepanje zoper voznika policija išče izgovore, zakaj tega ne stori. Očitno poleg kazenske imunitete glede Jankovića velja tudi prekrškovna. Ne le zanj, pač pa tudi za njegovega šoferja.

Voznik službenega audija Mestne občine Ljubljana je v soboto, 21. junija, okoli 20. ure zvečer, po primorski avtocesti proti Ljubljani vozil ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki se mu je očitno zelo mudilo. Eden od udeležencev v prometu je nevarno vožnjo posnel, posnetek pa je objavil novinar Bojan Požar na družbenem omrežju X. Po besedah avtorja posnetka je voznik Jankovićevega audija »močno blendal z dolgimi lučmi, da bi prisilil druga vozila, da se umaknejo, vozil po sredini ceste, se nevarno približeval drugim vozilom ('za ritjo') ter nestrpno prehiteval po desni strani«. Vse to je razvidno iz objavljenega videoposnetka.

➡️ Mi pišejo: Pozdravljeni, Bojan, ta video posnetek pošiljamo vam, saj policija sama od sebe ne bo naredila ničesar.
- Minula sobota zvečer, okoli 20. ure, iz smeru Unca proti Logatcu oziroma Ljubljani: po avtocesti je divjal Audi z registracijo LJ ZATE, ki naj bi bil v lasti… pic.twitter.com/b8EiZMbu0u

— BojanPožar (@BojanPozar) June 23, 2025

K sreči ni prišlo do tragedije, je pa v tej zadevi farsa postopanje oziroma odsotnost postopanja s strani policije. Po prvem poizvedovanju Požarja, ali je policija zoper voznika uvedla postopek, so odgovorili, da »niso bili obveščeni s strani morebitnega oškodovanca, prav tako nihče o tem ravnanju ni obvestil policije na interventno številko 113.« Zapisali so, da je eden od elementov, da se lahko začne postopek o prekršku, predlog oškodovanca, ki pa ga niso prejeli. »Navedeni posnetek bomo preučili in v primeru, da bodo podani vsi potrebni elementi (predvsem prijava oškodovanca), tudi pričeli prekrškovni postopek.« Župan Janković je potrdil, da je bil v času te vožnje v vozilu, a ga je upravljal šofer in ne on. Sam pa je menda spal. Pravi, da bo voznik plačal kazen, če jo bo dobil. Sicer je razložil, da se je tistega večera vračal iz Strunjana, kjer je vodil poročni obred, »kar običajno dela ob sobotah«. Malo verjetna je zgodba, da je med divjo vožnjo spal, pač pa je najbrž kar sam terjal od šoferja naj pospeši.

»Voznik audija je močno blendal z dolgimi lučmi, da bi prisilil druga vozila, da se umaknejo, vozil po sredini ceste, se nevarno približeval drugim vozilom ter nestrpno prehiteval po desni strani«.

Ga ni junaka

Požar je na portalu pozareport objavil še drugi članek, v katerem je pisal, da na prometni policiji ni junaka, ki bi si upal podpisati pregon zoper Jankovića. To jih je na policiji spodbudilo, da so od medija zahtevali objavo dodatnih pojasnil policije. V daljšem zapisu so navedli, da v primerih, ko prekršek zazna občan, ki v pisni naznanitvi priloži podatke o času in kraju kršitve ter morebitne druge dokaze (fotografije, videoposnetke …), prekrškovni organ nima pravne podlage za uvedbo in vodenje prekrškovnega postopka (pridobivanje ustne izjave domnevnega storilca ali pozivanje, da se lahko pisno izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška). Obrazložili so, da je drugače v primerih, ko uradna oseba prekrškovnega organa po naznanitvi oškodovanca prekršek osebno zazna oz. ugotovi, ali ko oškodovanec kot upravičen predlagatelj pri prekrškovnem organu vloži pisni predlog za začetek prekrškovnega postopka. Poudarjajo, da je »bistvo presojanja upravičenosti vložitve pisnega predloga za uvedbo postopka status vlagatelja (posameznika, navadne fizične osebe), ki mora biti oškodovanec prekrška. Po Zakonu o prekrških je oškodovanec tisti, čigar premoženjska ali osebna pravica je bila s prekrškom prekršena ali ogrožena.« Če naznanitelj ni oškodovanec prekrška, mora prekrškovni organ naznanitev šteti kot »glas o prekršku«, ki ga v odvisnosti od okoliščin posameznega primera v (takojšnjem) nadzoru preveri in sam zazna ali ne ter na tej podlagi prilagodi svoje postopanje. Tako lahko v primeru, da je policija takoj obveščena o prekršku in še ta traja, takoj na kraju zazna kršitev in tudi ustrezno ukrepa.

Policija je dolžna ukrepati, že če do nje pride glas o prekršku, torej ni nujno, da kdorkoli neposredno prijavi prekršek. Posnetek je lahko dokaz.

Policija: ni vseh elementov

Pri Domovini smo policiji pred nekaj dnevi poslali vrsto vprašanj glede (ne)uvedbe prekrškovnega postopka v tem primeru. Pravijo, da je začetek postopka o prekršku opredeljen v 50. členu Zakona o prekrških bodisi po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca … »Pojasnjujemo, da v prekrškovnem postopku občani (posamezniki, navadne fizične osebe) ne morejo izvajati funkcije nadzora nad spoštovanjem predpisov, ki je pridržana organom iz drugega odstavka 45. člena Zakona o prekrških«.

Po njihovem v primeru, ko prekršek zazna občan, ki v pisni naznanitvi priloži podatke o času in kraju kršitve ter morebitne druge dokaze (fotografije, videoposnetke…), prekrškovni organ nima pravne podlage za uvedbo in vodenje prekrškovnega postopka (pridobivanje ustne izjave domnevnega storilca ali pozivanje, da se lahko pisno izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška). Enako velja za posnetke objavljene v medijih ali na drug podoben način. Drugače pa je v primerih, ko uradna oseba prekrškovnega organa po naznanitvi oškodovanca prekršek osebno zazna oz. ugotovi, ali ko oškodovanec kot upravičen predlagatelj pri prekrškovnem organu vloži pisni predlog za začetek prekrškovnega postopka. Tudi za Domovino so poudarili, da je bistvo presojanja upravičenosti vložitve pisnega predloga za uvedbo postopka status vlagatelja (posameznika, navadne fizične osebe), ki mora biti oškodovanec prekrška. Šele ko je postopek o prekršku začet, lahko policija izvede tudi vsa dokazna opravila ter upošteva vse relevantne dokaze. Med dokazi je lahko posnetek, »kolikor seveda omogoča spoznavanje in ugotavljanje pomembnih dejstev.« Prejete posnetke preverijo in nato sprejmejo odločitev, ali je na podlagi vseh zbranih dejstev možno uspešno izvesti prekrškovni postopek. Pri tem morajo biti podani vsi prej pojasnjeni elementi, da je prekršek mogoče začeti. Poleg posnetkov je za uspešno izvedbo postopka pomembno tudi sodelovanje oškodovanca, ki mora v postopku sodelovati kot priča. Na koncu so zatrdili, da v konkretnem primeru »do sedaj niso bili podani vsi elementi in zgoraj pojasnjeni pogoji za začetek postopka o prekršku«.

Sodnik: policija je dolžna ukrepati

Enega od vrhunskih kazenskih sodnikov (ker je še aktivni sodnik, ne želi biti imenovan) smo prosili za komentar tega daljšega pojasnila policije, češ da nimajo podlage za ukrepanje. Policijsko razlago je v celoti zavrnil. Opozarja, da formalni status predlagatelja postopka nima posebnega pomena, saj lahko glede na 50. člen zakona o prekrških pooblaščena uradna oseba (policist) tudi od nepooblaščenega predlagatelja prevzame postopek o prekršku in ga vodi po uradni dolžnosti. V sklopu postopka nato presodi, ali je dovolj podlage za prekršek ali ne.

Ali posnetek zadošča kot dokaz? Po besedah kazenskega sodnika ni nobenega dvoma: v konkretnem primeru je voznik službenega vozila MOL glede na posnetek ogrožal ostale udeležence v prometu. Grobo je kršil cestnoprometne predpise, ogrožal je udeležence pred seboj in za sabo. Če bi prišlo do trčenja, bi se tudi vozniki od zadaj lahko zaleteli.

Status potencialno ogrožene osebe je priznan tudi udeležencu v prometu, ki je vozil (oziroma bil eden od potnikov) za službenim vozilom MOL in je vožnjo posnel. Informacija o tem, da je šlo za kršenje predpisov, se vsekakor lahko presoja na podlagi posnetka, pravi naš sogovornik. Sedanje tehnične zmožnosti nedvomno omogočajo, da se preveri pristnost posnetka, kar se ugotavlja v okviru postopka po uradni dolžnosti. V tem primeru je šlo za ogrožanje življenja voznikov in potnikov v cestnem prometu. Dodal je, da je policija dolžna ukrepati, že če do nje pride glas o prekršku, torej ni nujno, da kdorkoli neposredno prijavi prekršek. Policija pa je že tako ali tako za pozareport pojasnila, da bodo »navedeni posnetek preučili.«

Za Jankovića in njegove imuniteta

Lahko rečemo, da neukrepanje policije zoper Jankovićevega šoferja v tem primeru očitno sodi v okvir županovih besed pred leti na hrvaški javni televiziji, da ga ne skrbi, da bi ga kdaj obsodili in poslali v zapor, saj je vseskozi na področju izvršne oblasti največji nasprotnik Janeza Janše. Ta kazenska imuniteta se očitno razteza tudi na področje prekrškov. Nedotakljiv je celo njegov službeni šofer.

Kazenska imuniteta Jankovića se očitno razteza tudi na področje prekrškov. Nedotakljiv je celo njegov službeni šofer.