Politični pritiski na Novo univerzo s strani levice ne pojenjajo

Na včerajšnji seji parlamentarnega odbora za izobraževanje so bili poslanci opozicije znova kritični do dveh predlogov, izenačitve poklicnih in splošnih maturantov pri vpisu na fakulteto v času epidemije, kar je bilo kasneje zavrnjeno in pri podaljšanju roka za izpolnjevanje pogojev za akreditacijo visokošolskih zavodov.

Predvsem na področju akreditacij je bilo delovanje poslancev usmerjeno konkretno proti Novi univerzi, predstavnikov katere sicer na sejo niso povabili.

Kot trdijo na Novi univerzi, pa podaljšanega roka, v kolikor bodo vsi postopki vodeni zakonito, niti ne potrebujejo, niti ga niso predlagali. Kot se je izkazalo, je določilo predlagala kar agencija Nakvis. A boj proti Novi univerzi ima že dolgo brado.

Parlamentarni odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je včeraj obravnaval šesti protikoronski paket pomoči. Poslanci leve opozicije so imeli predvsem dve kritiki zoper omenjen paket ukrepov, za katere ocenjujejo, da so v paketih pomoči vsiljivci in da ne sodijo v ukrepe za pomoč ob pandemiji. Danes so svoje prepričanje, da so v paketu ukrepov podtaknjenci, predstavili še na tiskovni konferenci.

Prvi očitek se nanaša na predlog, ki bi izenačil pogoje za vpis na fakultete za čas epidemije za gimnazijske in poklicne maturante. Tega je koalicija umaknila. Drugi očitek pa se nanaša na podaljšanje akreditacij visokošolskih zavodov. Po tem predlogu bi se izpolnjevanje pogojev za akreditacijo preverjalo pri drugem naslednjem podaljšanju akreditacije in ne pri prvem, kot trenutno določa zakon.

Predlog sploh ni prišel z Nove univerze, ampak z Nakvisa

Poslanci opozicije trdijo, da je ukrep pisan na kožo Novi Univerzi, ki jo populistično imenujejo "Jambrekova univerza" ter jo označujejo kot institucijo »blizu stranki SDS«. A v postopku podaljšanja akreditacije Nova univerza ni edina.

Akreditacije namreč podaljšuje večina od šestih slovenskih univerz, priporočilo za podaljšanje roka pa je prišlo z Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). Ta sporoča, da večina visokošolskih zavodov pogojev, predpisanih z zakonom v zadnjih 20 letih, ni upoštevala. Koalicija zato predlaga, da se rok podaljša, kar prinaša PKP6, po tem roku pa bodo fakultete izpolnjevale pogoje po zakonu.

Nakvis je predlog podaljšanja podal zato, ker v zakonodaji zeva pravna praznina, kaj se zgodi s študenti, ki so trenutno vpisani, če se visokošolskemu zavodu akreditacija ne podaljša, saj zakon te situacije ne predvideva. S podaljšanjem roka bi se tej situaciji za nekaj časa izognili.

Opozicijski poslanci so prepričani, da Nova univerza pogojev ne izpolnjuje, zato bo s podaljšanjem roka po njihovo protipravno pridobila državna sredstva za visoko šolstvo v višini dveh milijonov evrov letno. Sestanek dveh predstavnikov Nove univerze na šolskem ministrstvu pa poslanci opozicije razumejo kot nedovoljen lobistični stik.

Nova univerza opozarja, da je ravnanje predlagateljev seje nezakonito

V Novi univerzi sporočajo, da ne glede na to, da so zoper njih v sklicu seje navedeni hudi očitki, na sejo niso bili vabljeni, očitke pa zanikajo. Kot institucija niso povezani s SDS, sestanka na šolskem ministrstvu sta se predstavnika Nove univerze udeležila na povabilo ministrice za izobraževanje. Prav tako pa zatrjujejo, da ustrezajo vsem zahtevam Nakvisa za podaljšanje akreditacije, v kolikor bo postopek voden zakonito.

Na Novi univerzi opozarjajo celo, da »je tako ravnanje vodij poslanskih skupin dotičnih političnih strank vedoma nezakonito in predstavlja neposredno podlago za civilnopravno odškodninsko odgovornost podpisanih predlagateljev nujne seje.«

Še posebej sporno je po njihovem mnenju politično razlaganje, da Nova univerza očitno ne dosega pogojev za akreditacijo, kar ocenjujejo kot politični poseg v akreditacijski postopek Nove univerze.

Takšno ravnanje leve politike v Novi univerzi ne označujejo zgolj kot v nasprotju z ustavo, temveč pomeni tudi neposredno kršitev prava EU, ki je identično tistemu, ki ga je republika Madžarska pod vlado Viktorja Orbana zakrivila zoper univerzo CEU in je bila zanj tudi obsojena pred sodiščem Evropske unije.

Dolga brada pritiskov in poskusov izbrisa Nove univerze

Prisitki na Novo univerzo in poskusi ukinitve njenega obstoja nikakor niso novi, temveč se vlečejo že vse od njene ustanovitve. Blatenje in pripisovanje povezav z določeno politično stranko pa predstavlja tudi škodo ugledu institucije. Že samo postopki vpisa v register do njegove dejanske pravnomočnosti so se zaradi aktivnosti državnih univerz in njihovih pritožb zavlekli za šest let.

Takoj po tem, ko je Nova univerza prek sodnega postopka dosegla vpis v register, je Ministrstvo za izobraževanje zaostrilo pogoje tako, da jih od obstoječih Visokošolskih zavodov le Nova univerza ni izpolnjevala. Zdaj, kot pravijo, jih izpolnjujejo. Takoj za tem so bili deležni tudi poskusa presoje izpolnejvanja pogojev, ki pa je bil zavrnjen.

Ministrstvo tedaj tudi ni vpisalo Nove univerze v evidenco eVŠ, čeprav bi jo po uradni dolžnosti moralo. S tem so jim onemogočili prejemanje evropskih sredstev in sodelovanje na razpisih. Vpis v evidenci eVŠ so morali doseči po sodni poti.

Nova univerza tudi ni bila vključena v rektorsko konferenco, čeprav to po zakonu sestavljajo vse akreditirane univerze. V postopkih evalvacij za podaljšanje akreditacija pa pogosto prihaja do incidentov in zavračanj vlog, kljub ustrezanju standardom in pristranske obravnave.

Agencija pa sprejema načrtno sistematično in kontinuirano negativne odločitve glede vseh njenih vlog za akreditacijo. Njeno ravnanje pri Novi univerzi ocenjujejo kot nestrokovno, arbitrarno in represivno.