Pomanjkanje goriva – politični obračun med državo in Petrolom?
Napetosti med vlado in družbo Petrol so v zadnjih dneh dodatno zaostrile. Vlada opozarja na domnevne nepravilnosti, ki bi lahko imele celo elemente gospodarskega kriminala, Petrol pa vse očitke odločno zavrača in jih označuje za politično motivirane ter zavajajoče. V ospredju je ključno vprašanje: ali gre za dejanski sistemski problem v oskrbi z gorivi ali za poglobitev že dolgo trajajočega konflikta med državo in največjim trgovcem z naftnimi derivati?
Vlada: od nadzora do morebitnih kazenskih postopkov
Vlada pod vodstvom Roberta Goloba je zaradi motenj v dobavi goriva sprejela vrsto ukrepov, ki nakazujejo resnost situacije. O tem smo že pisali. Med drugim je napovedala možnost kazenskih postopkov, če se izkaže, da so bile storjene nepravilnosti. Poleg tega je odredila nadzor inšpekcijskih služb ter zahtevala posebno revizijo poslovanja Petrola na področju logistike in oskrbe.
Vlada je pozvala Slovenski državni holding, da skliče skupščino delničarjev, kjer bi se podrobneje preučilo ravnanje družbe v zadnjih dneh. Vlada naj bi s tem ugotovila, ali so motnje posledica objektivnih okoliščin ali pa napačnih poslovnih odločitev. Vsekakor pa tudi vloga vlade, ki očitno ni opravila svoje naloge, pri tem ni majhna.
Medtem je Ministrstvo za obrambo pozvalo družbo Petrol, da nemudoma in v potrebnem obsegu ponovno zagotovi gorivo za kmetijsko dejavnost. Dogovorili so se tudi, da Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pridobi podatke o potrebah kmetov po naftnih derivatih na območjih, kjer je preskrba trenutno motena. Na osnovi teh podatkov bodo naftnim trgovcem pri oskrbi z naftnimi derivati pridodane tudi zmogljivosti Slovenske vojske.
Kje lahko točite gorivo?
Na spletni strani kjejegorivo.si smo preverili, kako je z gorivom po Sloveniji. Preverite še vi.
Petrol: kriv je izjemen pritisk na sistem
Petrol vztraja, da so vse obtožbe neutemeljene. Po njihovih navedbah so težave posledica nenadnega in izrazitega povečanja povpraševanja po gorivu, kar je povzročilo pritisk na logistične zmogljivosti.
Družba poudarja, da je aktivirala krizne mehanizme ter da nenehno prilagaja oskrbo razmeram na terenu. Ob tem opozarja, da kratkoročni ukrepi, kot je pomoč z dodatnimi cisternami, ne morejo bistveno vplivati na stabilnost sistema, če ostajajo nerešena temeljna vprašanja – predvsem regulacija cen goriv.
Na podlagi sklepa vlade se v podporo dostave goriva s svojimi ekipami in cisternami vključuje tudi @Slovenskavojska. #gorivo #vojska #slovenija pic.twitter.com/FNBE2BLU25
— Slovenska vojska (@Slovenskavojska) March 22, 2026
Stari spor, nova kriza
Trenutni spor ni nastal čez noč. Odnosi med vlado in Petrolom so že dlje časa zapleteni, predvsem zaradi politike regulacije cen energentov, ki neposredno vpliva na dobičkonosnost podjetja. Petrol je v preteklosti že opozarjal na nevzdržnost takšnega sistema in celo napovedoval umik nekaterih naložb.
Tokratna kriza pa je konflikt prenesla na novo raven, saj se dotika osnovne funkcije energetskega sistema – zanesljive oskrbe prebivalstva. Prebivalstvo je tudi tisto, ki je prizadeto.
Petrol ima po Sloveniji 316 bencinskih servisov in je v delni državni lasti. Država ima v lasti približno tretjino: neposredno (10,8 odstotka), prek SDH (12,7 odstotka) in Kapitalske družbe (8,6 odstotka). Največji posamični lastnik družbe je slovaško-češka finančna skupina JT z 12,78-odstotnim deležem, med pomembnejšimi lastniki pa je tudi Vizija Holding Darija Južne.
Ravno ime slednjega pa se je pred nedavnim pojavilo v posnetku, v katerem je bil glavni akter Jože Oberstar. Ta je med drugim povedal, da je Kolektor Stojana Petriča v času vlade Roberta Goloba dobil več poslov z Darsom kot prej. Petrič naj bi bil sicer dober prijatelj Milana Kučana. Na ta račun pa naj bi posle izgubljal CGP, ki je v lasti zakoncev Južna.
Kdo nosi odgovornost?
Ključno vprašanje je, ali so motnje posledica slabega upravljanja ali pa izjemnih razmer na trgu. Videti je, da drugi ponudniki, tudi v sosednjih državah, podobnih težav nimajo, kar po mnenju vlade odpira vprašanja o učinkovitosti Petrolove logistike.
Petrol pa odgovarja, da primerjave niso enostavne, saj se trgi razlikujejo tako po regulaciji kot po strukturi povpraševanja. Krivdo usmerja na vlado.
MOL EMO Celje. Kaj pa rešilci policija, gasilci, vojska...? Nafte ni! A smo se za to odločili 1991 in bili pripravljeni dati svoja življenja? Jaz ne. pic.twitter.com/HdGOpvpcWv
— Boštjan Lesjak 🇸🇮 (@lesjakb) March 22, 2026
Posledice za državljane in gospodarstvo
V vsakem primeru posledice močno občutijo potrošniki in podjetja. Omejitve točenja goriva in negotovost glede oskrbe vplivajo na mobilnost v vsakdanjem življenju, še posebej pa na logistiko, trgovino, kmetijstvo in industrijo.
V takšnih razmerah postane jasno, kako ključna je stabilnost energetskega sistema – in kako hitro lahko politični in poslovni spori prerastejo v širši družbeni problem.
Pot naprej: dialog ali zaostrovanje?
Dogajanje v prihodnjih dneh bo odločilno. Če bodo nadzori in revizije potrdili nepravilnosti, lahko sledijo resne pravne in kadrovske posledice. Če pa se izkaže, da gre predvsem za posledico sistemskih pomanjkljivosti, bo pritisk usmerjen v spremembo regulacije in izboljšanje sodelovanja med državo in podjetjem, katerega večinski lastnik je – država.
V vsakem primeru trenutna situacija razkriva globlji problem: pomanjkanje zaupanja med ključnimi akterji na področju energetike. Brez tega pa bo težko zagotoviti stabilno in predvidljivo oskrbo, ki jo državljani in gospodarstvo nujno potrebujejo.
2 komentarja
marko272
Za pomanjkanje pri nas je kriva predvsem vlada z regulacijo cen goriv. Cene so najboljši regulator za zmanjšanje porabe, pri nas pa zaradi zakasnele regulacije ljudje seveda hitijo s kopičenjem zalog. Poleg tega cena vključuje tudi ugibanja v prihodnosti. Če bi se cene spreminjale sproti, kot je to npr. v tujini, potem se kopičenje ne bi izplačalo. Če npr. obstaja verjetnost, da se Trump dogovori z Iranom o prenehanju sovražnosti, bi cena lahko začela padati. Če bi se cena oblikovala tržno sproti, bi vsak premislil, preden bi kopičil drago gorivo.
Pa še to - primanjkljaj zaradi manjšega dobička Petrola (glej lastništvo države zgoraj) je veliko večji, kot da vlada za subvencije za električna vozila, tako da tudi o zeleni politiki vlade težko govorimo.
Ljubljana
Kako je dons z dizlom, je ali ni ?
Ker nihce nic ne pise domnevam da ste na bencinskih.
Bi pa Glavan, Ursic, lahko sel po bencin da ne bi neumnosti pisal.
V kampanji je bil dober, zdaj pa spet tolce po Jansi.
Ursic, kaj je z vami ?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.