Potrjeno: Volili bomo tretjo nedeljo v marcu, že ta ponedeljek se začenjajo volilna opravila

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je podpisala odlok o razpisu rednih državnozborskih volitev, ki bodo potekale 22. marca. Volilna opravila bodo stekla že ta ponedeljek, ko bo možno tudi že podati podpise podpore kandidatnim listam. Uradna volilna kampanja se bo začela mesec dni pred glasovanjem. Na tretjo marčevsko nedeljo bomo šele tretjič po letu 2008 glasovali na rednih volitvah.

S podpisom odloka je predsednica kot datum razpisa volitev in s tem začetek volilnih opravil določila 12. januar. Še pred tem se bo prihodnji teden na seji sešla Državna volilna komisija, ki bo potrdila rokovnih volilnih opravil. Od prihodnjega ponedeljka pa bo že mogoče oddati podpise podpore kandidatnim listam.

Kandidate za poslancev lahko predlagajo politične stranke in volivci. Seveda je pot do vložitve kandidature za stranke, sploh parlamentarne, bistveno lažja. Politična stranka lahko namreč vloži listo kandidatov v vsaki volilni enoti, če jo podprejo najmanj trije poslanci oziroma v posamezni volilni enoti s podpisi stotih volivcev. Če želi kandidatno listo vložiti skupina volivcev, pa jo mora v posamezni volilni enoti podpreti najmanj tisoč podpisnikov.

Izvolitev predsednika DZ nakaže barvo koalicije

Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli v volilni enoti. Slovenija je sicer razdeljena na osem volilnih enot, v katerih se voli v vsaki po enajst poslancev. Skupaj bomo torej volili 88 poslank in poslancev, po enega pa bodo izvolili pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti. Kandidatne liste je mogoče vložiti najpozneje 30 dni pred volitvami, takrat pa se začne tudi volilna kampanja.

Eden prvih korakov po volitvah bo konstituiranje novega sklica državnega zbora. Ustanovna seja mora biti sklicana najpozneje 20 dni po izvolitvi novih poslank in poslancev. Izvolitev predsednika DZ zbora navadno že nakaže obrise nove vladne koalicije. Predsednica republike nato v 30 dneh po ustanovni seji DZ državnemu zboru predlaga predsednika vlade.

Bo predsednica konsistentna?

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sicer napovedala, da bo mandat za sestavo vlade podelila tistemu, ki bo imel prvi zagotovljenih najmanj 46 poslanskih glasov, ne pa nujno relativnemu zmagovalcu volitev. Ob današnjem razpisu volitev pa je pozvala k udeležbi in napovedala, da bo »pozorna na dezinformacije, manipulacije, tudi iz tujine«. Mediji pa bomo seveda pozorni, ali bo pri tem konsistentna tako za eno kot za drugo politično stran.

Predsednica je napovedala, da bo »pozorna na dezinformacije, manipulacije, tudi iz tujine«. 

Dodala je, da so volitve temelj in hkrati praznik demokracije in priložnost za razmislek, kakšno družbo želimo graditi in kakšno prihodnost želimo. Pozvala je h kulturi dialoga in k »spoštljivemu, odgovornemu in strpnemu komuniciranju«. Razprava pa naj bo usmerjena v iskanje rešitev za izzive, s katerimi se spoprijema družba, od socialne varnosti in dostojnega življenja, nujnosti reform in nadaljevanja učinkovite prenove zdravstvenega sistema pa do človekove varnosti in varovanja temeljnih človekovih pravic, podnebnih vprašanj in prihodnosti mladih, je dejala.

Največkrat je prag prestopilo po sedem strank

Letos se bomo na državnozborske volitve podali že desetič v zgodovini samostojne države. Prve volitve v DZ so potekale leta 1992, medtem ko se bile prve večstrankarske leta 1990, takrat še v skupščino SRS.

Zadnje parlamentarne volitve, ki so potekale 24. aprila 2022, so bile prvič po letu 2008 redne, na volitve leta 2011, 2014 in 2018 so se namreč volivci odpravili predčasno.

Za vstop v DZ se bo tudi tokrat potegovala množica političnih strank in list. Štiriodstotni parlamentarni prag jih je sicer največkrat prestopilo po sedem, največ na volitvah leta 2018, ko je preboj uspel devetim strankam, najmanj pa na zadnjih volitvah, ko se jih je v državni zbor uvrstilo le pet.