Poznavalci o dolgoročnem vplivu poplav na slovenski politični prostor in kdo od politikov bo iz njih izšel močnejši

Mesec dni je minilo od največje naravne katastrofe v zgodovini samostojne Slovenije in (politično) življenje v državi se vrača v vsakdanje tirnice. Politika sprejema interventne ukrepe, okoli njihove ustreznosti, predvsem prisilne solidarnosti, ki uvaja »začasne« nove davčne obremenitve, pa je vse manj politične enotnosti, ki je vladala v »intervencijskih« popoplavnih dneh.

Pa tudi v tem obdobju smo videli različne politične pristope; predsednik vlade in pristojni ministri so bili med ljudmi in pred kamerami po »uradni dolžnosti«, opozicijski politiki pa so prijeli za lopate ali drugače fizično pomagali na terenu. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da so bili tisti, ki so svojo dobrodelnost intenzivneje medijsko oglaševali, od anketirancev nagrajeni.

Kaj pa o tem pravijo poznavalci politike, sodelujoči v našem rednem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov? Zastavili smo jim dve vprašanji, in sicer, kakšen bo dolgoročni vpliv avgustovske naravne katastrofe na slovenski politični prostor ter kateri politiki so v njej okrepili, ohranili oz. ošibili svoj položaj. 

Nakopičenim problemom v zdravstvu, javnem sektorju, pokojninski zakonodaji in še kje navkljub je bila pozornost cele Slovenije v zadnjem mesecu uprta v interventno pomoč in odpravljanje posledic hude naravne ujme, ki je prizadela precejšen del naše države. Politiki so se z odgovornim pristopom in enotnostjo v očeh ljudi izkazali, podpora je poskočila tako vladi kot tudi največji opozicijski stranki SDS. Manjše stranke in politiki, ki so se s svojo dobrodelno aktivnostjo manj javno izpostavljali, so izgubili nekaj podpore: najbolj opazno se je to zgodilo Anžetu Logarju, med strankami pa je nekaj tovrstne "škode" utrpela NSi. 

Vse to je pomembno vplivalo na slovenski politični prostor. Za kako dolgo, smo vprašali ljudi, ki se na to spoznajo. 

»Prihodnje volitve so šele čez dve leti in pol, ljudje imajo spomin zlate ribice, zlasti tipični slovenski volivci,« je glede tega neposreden Bojan Požar. Kot opozarja, se bo vmes zgodilo še marsikaj, saj »gre življenje naprej, poplave bodo kmalu medijsko passe, kmalu bodo prejkone medijsko nezanimive in (p)ostale predvsem problem posameznih ljudi, družin ter njihovih zavarovalniških pogodb ...«

Urednik na TV Slovenija Martin Nahtigal opozarja na pomen medijske pozornosti poplavni obnovi, ki »bo tisti nož, ki bo delil anketno torto podpore vladi in opoziciji«. 

Tudi urednik na Radiu Ognjišče Alen Salihović razmišlja podobno: »Imel bo vpliv toliko časa, dokler bomo mediji opozarjali na težave, ki jih vlada ne rešuje. Ko se bo začelo pri večinskih medijih tiščati glavo v pesek, kot je to denimo bilo in je pri gradnji spornega kanala C0, bo imelo na vlado in politični prostor majhen vpliv.« V tem primeru Salihović vidi priložnost za bolj aktivno vlogo opozicije in tudi strank, ki so zunaj parlamenta. »S svojimi opozarjanji in sodelovanjem s terena lahko prispevajo k temu, da bodo napake pri sanaciji hitro odkrite in pravilno obravnavane,« zaključuje svojo misel.  

Ob opisnih odgovorih so sodelujoči poznavalci politike odgovarjali tudi na povsem konkretno vprašanje z zaprtim tipom odgovora. Pet od dvanajstih jih meni, da bo dolgoročni vpliv avgustovskih poplav na slovenski politični prostor bolj pomemben, prav toliko, da bo ta vpliv nekaj srednjega, dva pa menita, da bo manj pomemben.

»Poplave in plazovi so prekrili večino drugega dogajanja, tako da beseda skorajda ne nanese na očiten vladni neuspeh na zdravstvenem področju ali na počasna pogajanja s sindikati javnega sektorja, da ne govorimo o dolgoročnih strateških vprašanjih, kakršno je gradnja drugega bloka jedrske elektrarne,« na strmenje stran od problemov opozarja politični bloger Sašo Ornik. Kot dodaja, je vse to odletelo na obrobje. »Toda vpliv naravne katastrofe bo počasi pojenjal in politika se bo vrnila v stare tirnice in se bo morala soočiti s starimi problemi.« 

 »Ne glede na ves obseg je voda že odtekla in počasi bo tudi pozornost. Napovedovanja pomoči bodo morali zamenjati konkretni ukrepi in konkreten denar, kjer pa ni nujno, da bo vse potekalo gladko,« podobno razmišlja nekdanji poslanec Državljanske liste Marko Pavlišič. Kot dodaja, si je opozicija z začetnim konstruktivnim delovanjem tudi prislužila kar nekaj pozitivnih točk, vendar to ne bo trajalo dolgo. »V roku meseca ali dveh bomo nazaj na ustaljenih političnih tirnicah,« zatrjuje. 

Odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić pa kot največjo žrtev poplav vidi gospodarstvo, »saj bo opravilno nesposobna vlada dvignila davke: za škodo in za svojo provizijo«. 

Svoj položaj sta okrepili dominantni stranki

Katere stranke so v avgustovski naravni katastrofi in vsem, kar iz nje sledi, okrepile položaj? Poznavalci politike so skoraj enotni, da sta to SDS z Janezom Janšo in Svoboda z Robertom Golobom. S pomembnim »odklonilnim ločenim mnenjem« Bojana Požarja, ki je eden od dveh analitikov s prepričanjem, da bo ta naravna katastrofa premierja Goloba dolgoročno oslabila. »Zdaj ni več merilo sama katastrofa, to je že mimo, ampak prva faza sanacije. Zato pravim, da si Golob realno poslabšuje položaj,« opozarja Požar.

Večinsko prepričanje glede ostalih, manjših parlamentarnih strank je, da je avgustovska naravna katastrofa oslabila njihov položaj. Polovica analitikov tako meni za NSi, pet za stranko Levica in štirje za SD. 

»Preprosto je. Tisti, ki so se med naravno katastrofo bolj oglašali, so več pridobili. Pojavljanje na terenu in fotografije in posnetki, ki so zaokrožili naokoli, so imeli svoj učinek,« razlaga Sašo Ornik. Kot nadaljuje, »je že žalostno, a takšne medijske manipulacije še kako dobro delujejo in tisti, ki so se raje držali v ozadju, pa tudi pomagali po svojih močeh, a pri tem niso proizvedli nobene fotografije svojih dobrih del, so ostali neopaženi.« 

Tino Mamić pa je prepričan, da bi Robert Golob brez poplav težko preživel jesen na čelu vlade. »Zdaj pa se je pokazal kot tisti, ki dela in pomaga ljudem.«