Premierju nižji davki ne bi koristili, kaj pa Sloveniji?

»Ob tretji obletnici vlade žal pogrešamo, da bi kot enega stebrov naše družbe omenili tudi gospodarstvo, podjetja, zaposlene in podali vizijo nadaljnje krepitve našega gospodarstva. Samo z močnim gospodarstvom in zaposlenimi bomo lahko podprli ključne stebre države, ki bo učinkovito zagotavljala vse ključne storitve za državljane in socialno pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Želimo si ne samo dialog, ampak tudi razumevanje stanja in potreb podjetij ter bolj ambiciozne ukrepe za njihovo podporo,« je sporočila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. 

»Mislim, da se vsi strinjamo, da če gre dobro gospodarstvu, gre dobro zaposlenim in njihovim družinam, s tem pa tudi državi, ki dobi več v blagajno. In krog je tako sklenjen v dobro vseh,« je izpostavila generalna direktorica Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. Opozorila je, da je do konca mandata nujno zamakniti ali postopno uvesti še znižanje prispevne stopnje za dolgotrajno oskrbo, urediti čezmejno opravljanje storitev in zagotoviti konkurenčne cene električne energije energetsko intenzivnim podjetjem. 

Premier Robert Golob je na sredini novinarski konferenci izjavil, da je varnost države med drugim odvisna tudi od konkurenčnosti gospodarstva, pri čemer pri iskanju rešitev prisega na socialni dialog. »Nasprotno pa gospodarstvo žal ugotavlja, da zanj pravega posluha pri vladi Roberta Goloba ni. Kljub veliko obljubam in nekaterim manjšim premikom v pravo smer manjka resnih ukrepov, ki bi okrepili delovanje podjetij v Sloveniji,« je bila jasna generalna direktorica. Na včerajšnji novinarski konferenci predstavnikov Vlade RS je bilo mogoče slišati, da »sta javno zdravstvo, javno šolstvo, močni socialni sistemi, podporni sistemi ... tisti temelj, ki dela Slovenijo drugačno, ker gradi družbo solidarnosti.« Na GZS se strinjajo, da je treba doseči učinkovitejše izvajanje javnih in socialnih storitev države, od katerih bodo imeli vsi državljani koristi. Vendar pa se to po oceni GZS ne dosega le s povečevanjem temu namenjenih sredstev. »Državljani in državljanke se moramo zavedati, da sredstva za financiranje tega prihajajo od nas in od podjetij. Povečevanje zgolj stroškov javnega brez ustrezne reorganiziranosti in stroškovne učinkovitosti šibi proračune tako družin kot podjetij, dolgoročno pa to ogroža delovna mesta in posledično tudi zmanjšuje prilive v državno blagajno prav za te iste storitve,« je opozorila Nahtigal. Dodala je, da v zadnjem letu mandata sedanje vlade pričakujejo, da se uredi dolgotrajna oskrba, čezmejno opravljanje storitev in energetsko intenzivnih podjetjem zagotovijo konkurenčne cene električne energije. Nato pa je po njenih besedah čas za spremembe gospodarske politike za prihodnje obdobje.

Po oceni GZS je vlada v tem obdobju sicer sprejela nekaj pozitivnih ukrepov za gospodarstvo. Našteli so, da je tako na primer hitro pomagala prizadetim podjetjem ob uničujočih poplavah leta 2023 in blažila visoke cene električne energije v 2023 in prvi polovici 2024. Sprejeli so shemo čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, davčne olajšave za mlade strokovnjake iz tujine (žal premalo spodbudne in diskriminatorne do ostalih domačih in tujih strokovnjakov, so dodali na GZS), povečanje vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije ter prenos olajšav za investicije v digitalno in zeleno s sedanjega 1 leta na 5 let. Pomemben korak je bil po besedah GZS narejen v letošnjem letu s potrditvijo predloga pokojninske reforme na ESS, ki bo po eni strani zagotovila dostojne pokojnine sedanjim in prihodnjim generacijam upokojencev, po drugi strani pa nekoliko okrepila vzdržnost pokojninske blagajne. »Ob tem smo na GZS pozdravili, da se prispevne stopnje pri socialnih prispevkov ne bodo povišale. Na GZS pozdravljamo pozitivne bonitetne ocene Sloveniji, kar je predvsem posledica močnih javnih financ in dobrega upravljanja z javnim dolgom, tudi na račun dviga davčnih bremen in šibkih javnih investicij,« so pojasnili in opozorili, da se bodo tudi te ocene ob slabi gospodarski rasti obrnile navzdol, saj ne upoštevajo padca BDP v prvem četrtletju.

Podjetja so bila v zadnjih treh letih deležna številnih novih finančnih obremenitev

Obenem pa so na gospodarski zbornici zelo jasni, da so bila podjetja v zadnjih treh letih deležna številnih novih finančnih obremenitev s strani države. Plače zaposlenih so nadpovprečno obremenjene z davki in prispevki. Sedaj je vlada za pivovarje sprejela še dvig trošarine za 7 odstotkov s 1. junijem, pri čemer je že obstoječa slovenska trošarina izrazito višja kot pri sosedih. Nove obremenitve so bile uvedene tudi pri zaposlovanju tujcev (obveznost financiranja jezikovnega izobraževanja za tuje delavce v prvih šestih mesecih od zaposlitve s strani delodajalcev), pred vrati pa je še prispevek za dolgotrajno oskrbo. Pri slednjem reprezentativne delodajalske organizacije zahtevajo zamik uveljavitve dodatnih prispevnih stopenj ali njihovo postopno uvajanje glede na realen obseg izvajanja storitev ter takojšnjo vključitev socialnih partnerjev in strokovnih institucij v pripravo verodostojne finančne ocene. »Ključni del industrije še vedno plačuje eno najvišjih cen električne energije v Evropi. Ob tem ko druge vlade po evropskih državah z različnimi ukrepi znižujejo cene za svoja podjetja, smo pri nas deležni le obljub,« so poudarili na GZS in spomnili, da je celo ELES-ova analiza pokazala, da so cene električne energije v Sloveniji višje od povprečnih cen električne energije v EU in da so bile cene električne energije v 2024 v najvišji odjemni skupini (US4 – elektro intenzivna industrija) najvišje med vsemi EU27, in sicer za 18,9 odstotka. »Vse te obremenitve tako plač zaposlenih kot podjetij, skupaj z nevzdržnimi cenami električne energije, zgolj povečujejo stroške poslovanja podjetij ter rušijo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in industrije,« so zatrdili na GZS.

Ob tem ko druge vlade po evropskih državah z različnimi ukrepi znižujejo cene za svoja podjetja, smo pri nas deležni le obljub.

Konkurenčni položaj Slovenije vse slabši

Na GZS so opozorili, da se stanje v gospodarstvu slabša po več kazalcih. Slovenija je lani zabeležila drugo največjo rast davčnega primeža plač zaposlenih med članicami OECD, kar izhaja iz primerjave držav po deležu dohodnine in prispevkov v stroških dela, ki jo je objavil OECD. Ta se je v lanskem letu povišala za 1,44 odstotne točke, čemur je po zapisu OECD botrovala tudi uvedba pavšalnega obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje zaposlenih. Po višini davčnega primeža plač za samske zaposlene se je Slovenija s 44,6 odstotka uvrstila na šesto mesto. V primeru predvidenih novih dodatnih obremenitev plač z 2 odstotnima točkama v okviru dolgotrajne oskrbe se bo davčni primež dvignil na 46,6 %, kar je primerljivo s prvimi petimi najbolj obremenjenimi državami po višini davčnega primeža v OECD.

Ponovno so opozorili, da je zaskrbljujoč padec BDP v prvih treh mesecih v višini 0,8 odstotka, saj predstavlja prvi četrtletni padec v zadnjih treh četrtletjih in največji padec v zadnjih štirih letih. K padcu dodane vrednosti so najbolj prispevale predelovalne dejavnosti (motorna vozila, stroji in oprema) in gradbeništvo. »Ob tem na GZS opozarjamo, da vplivajo zakonodajne spremembe z zamikom na stanje v gospodarstvu in družbi. Zato nas skrbi, da je ta padec morda napoved nadaljnjega nazadovanja gospodarstva,« so opozorili in povedali, da je Evropska komisija Sloveniji že znižala napovedano letošnjo gospodarsko rast na le še 2-odstotno, pri čemer v napovedi niso vključili podatka o padcu v 1. četrtletju. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se je v prvem četrtletju zmanjšala industrijska proizvodnja v Sloveniji v predelovalnih dejavnostih, in sicer je bila medletno nižja za 2,3 odstotka. Na ravni območja evra je bila na drugi strani višja za 1,5 odstotka.

Nemška podjetja razmišljajo o selitvi regionalnega sedeža v drugo državo

Dodali so še, da skrb vzbujajo tudi rezultati raziskave Nemško-slovenske gospodarske zbornice, kjer navajajo, da o selitvi regionalnega sedeža v drugo državo v jadranski regiji razmišlja 17 odstotkov nemških podjetij. Med razlogi navajajo visoke davke, visoke stroške dela in pomanjkanje delavcev. Od tega jih največ kot alternativo vidi Hrvaško in Madžarsko. Okoli tretjina vprašanih podjetij v raziskavi prav tako načrtuje zmanjšanje naložb v Slovenijo, četrtina pa načrtuje zmanjšanje števila delovnih mest.