Pri izplačilih z RTV Slovenija odvetniški družbi Čeferin sum zlorabe položaja: je osumljenka predsednica uprave Natalija Gorščak?

Pred nekaj meseci smo pri Domovini razkrili korupcijsko zgodbo v zvezi z Odvetniško pisarno Čeferin in odvetnikom Janezom Tekavcem. Tako Čeferini kot Tekavc prejemajo od RTV Slovenija za pravne storitve več kot sedem tisoč evrov pavšala na mesec. Čeprav sta pogodbi, na podlagi katerih gredo ta izplačila, protipravni, predsednica uprave Natalija Gorščak pri izplačilih vztraja. Kot pravijo zdaj na tožilstvu, je v zvezi s to zadevo ena oseba osumljena za zlorabo uradnega položaja, policija pa zbira dokumentacijo.

Po tem, ko smo letos spomladi po preučitvi pogodb med RTV Slovenija ter Odvetniško pisarno Čeferin in RTV Slovenija ter odvetnikom Janezom Tekavcem ugotovili, da se vsakemu od teh subjektov na mesec protizakonito izplačuje prek sedem tisoč evrov za pravne storitve, smo zapisali: »Predsednica uprave RTVS Natalija Gorščak ob nadaljnjem plačevanju Čeferinom tvega kazenski pregon«. A na RTVS se ni zgodilo nič, Gorščakova in ostali trije člani uprave (Nevenka Črnko, Luka Rupnik in Franci Pavšer) tega javnega zavoda so očitno menili, da so nedotakljivi. Denarni tok je star že nekaj let in še zmeraj teče neovirano, pri čemer, kot je treba izpostaviti, se RTVS večinsko financira iz prispevkov davkoplačevalcev.

Skupaj skoraj 1,3 milijona evrov

Odvetniška družba Čeferin že vse od leta 2015 opravlja za RTV Slovenija pravne storitve na podlagi pogodb o dolgoročnem sodelovanju, za kar prejema visoke zneske mesečnega pavšala. Enako velja za odvetnika Tekavca, ki je začel na tak način služiti od RTVS od leta 2018. Sprva je šlo pri enem in drugem za mesečne zaslužke za pravne storitve v višini 4.270 evrov z DDV, kasneje pa so zneski pri obeh zrasli na 7.320 evrov z DDV vsak mesec. Čeferini so do zdaj na ta račun zaslužili že 686.669 evrov, Tekavc pa 600.240 evrov.

Do evidentno protizakonitega sodelovanja in denarnega toka je prišlo pri Čeferinih s pogodbo, ki jo je RTV Slovenija sklenila s to odvetniško družbo junija 2021, s Tekavcem so podobno pogodbo sklenili že prej – z januarjem 2020. Drži torej, da izvirni greh ne izhaja od trenutne predsednice uprave RTVS Natalije Gorščak, pač pa je s Čeferini pogodbo sklenil tedanji prvi mož nacionalke Andrej Grah Whatmough, s Tekavcem pa njegov predhodnik Igor Kadunc. Toda vsekakor lahko Gorščakovi in drugim članom sedanje uprave očitamo, da pri visokih mesečnih izplačilih vztrajajo kljub vsem našim opozorilom o nezakonitosti. Brez argumentov namreč trdijo, da je vse zakonito.

Pravijo, da sta bili obe omenjeni pogodbi za opravljanje pravnih storitev sklenjeni na podlagi 4.č točke prvega odstavka 27. člena Zakona o javnem naročanju. V tem členu so navedene izjeme, ko naročnikom za javno naročilo ni treba uporabiti tega zakona. V primeru pravnih storitev gre za »pravno zastopanje stranke po odvetniku v arbitraži ali spravnem postopku v Republiki Sloveniji, državi članici, tretji državi ali pred mednarodno instanco za arbitražo ali spravni postopek ali v sodnih postopkih pred sodišči ali javnimi organi Republike Slovenije, države članice ali tretje države ali pred mednarodnimi sodišči ali institucijami«. Prav tako je navedeno »pravno svetovanje, ki se izvaja med pripravami na postopek iz prejšnje alineje te točke ali če obstajajo konkretni indici in velika verjetnost, da bo zadeva, o kateri se svetuje, postala predmet takega postopka, pod pogojem, da svetuje odvetnik.«

Pri Čeferinih je v pogodbi zapisano, da gre za naslednje pravne storitve za RTVS: zastopanje v individualnih in kolektivnih delovnih sporih, izdelava pravnih mnenj v zvezi s temi zadevami, izdelava pravnih mnenj s širšega področja civilnega prava in gospodarskega prava (obligacijsko pravo, stvarno pravo, pravo intelektualne lastnine, avtorsko pravo in druga področja civilnega prava) ter zastopanje v teh zadevah. V pogodbi s Tekavcem pa stoji, da slednji zagotavlja delovanje s področij: gospodarskega in statusnega prava, zlasti z delom poslovodnih organov ter vodilnih organov upravljanja in nadzora naročnika, delovnega prava, civilnega prava (zlasti stvarno, odškodninsko in medijsko pravo), upravnega prava in drugih področij po potrebi. 

Čeferini so do zdaj na ta račun zaslužili že 686.669 evrov, odvetnik Tekavc pa 600.240 evrov.

Ničnost pogodb

Toda pogodbi sta neveljavni, saj se tovrstne pogodbe sploh ne smejo sklepati s sklicevanjem na 4.č točko prvega odstavka 27. člena Zakona o javnem naročanju. Pomeni, da sta nični. Poznavalci so nas opozorili na strokovno publikacijo – komentar Zakona o javnem naročanju ZJN-3, objavljeno pri Uradnem listu leta 2022.

Komentar s podrobno razlago vsakega člena zakona je pisalo pet pravnih strokovnjakinj specializiranih za področje javnega naročanja: Milena Basta Trtnik, mag. Maja Koršič Potočnik, Vida Kostanjevec, Maja Prebil in mag. Urška Skok Klima. Glede naročanja pravnih storitev, za katere izjemoma ni treba (ali ni mogoče) izvesti postopka po Zakonu o javnem naročanju, so zapisale, da gre le za nekatere pravne storitve, za večino pravnih storitev (predvsem za pravno svetovanje in pravne storitve, ki niso povezane s konkretnimi postopki pred državnimi organi) pa je treba izvesti postopek javnega naročila. Glede izjem strokovnjakinje poudarjajo: »Pri tem ni nepomembno, da gre za izrecno izvajanje nalog zastopanja v konkretnih postopkih, zato oddaja naročila v pavšalni obliki (dolgoročno sodelovanje pri izvajanju pravnih storitev) ni mogoča.«

Spomnimo, v primerih pravnih storitev Čeferinov in Tekavca ne le, da je RTVS s sklicevanjem na omenjeno določbo zakona sklenila pogodbi za dolgoročno sodelovanje, pač pa so vanju zapisali celo, da veljata »do preklica«. Pri Čeferinih takšno dolgoročno sodelovanje z vsakomesečnimi visokimi pavšalnimi plačili traja že skoraj štiri leta, pri Tekavcu že več kot pet let. Gre torej za eklatantno izigravanje zakonodaje za polnjenje odvetniških bančnih računov. Kot izhaja iz stališč strokovnjakinj, bi bilo tovrstno poslovanje dopustno le za vnaprej določene konkretne primere odvetniškega zastopanja, pri čemer se morajo javni naročniki (v tem primeru RTVS) dogovoriti za vsak posel posebej. Odločitve so tako lahko hitrejše, vendar se zakon ne sme zlorabljati za dolgoročno sodelovanje.

 »Gre za izrecno izvajanje nalog zastopanja v konkretnih postopkih, zato oddaja naročila v pavšalni obliki (dolgoročno sodelovanje pri izvajanju pravnih storitev) ni mogoča.«

Sum zlorabe uradnega položaja

Že pred meseci smo na policiji in tožilstvu poizvedeli, kako bodo ukrepali v tem primeru. Na ljubljanskem tožilstvu so odgovorili, da je zadeva v fazi dodeljevanja v delo. Sedanjemu vodstvu RTVS smo namreč podrobno predstavili, zakaj je nadaljevanje izplačil nezakonito, vendar argumente ignorirajo.

Ko smo zdaj na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu znova preverjali, v kateri fazi je zadeva, so nas napotili na Okrožno državno tožilstvo v Celju, kamor je bil primer v sklopu enakomerne obremenjenosti tožilstev po Sloveniji prenesen v obravnavo. Zanimalo nas je, ali je tožilstvo ugotovilo sum kaznivega dejanja (katerega) in usmerja policijo pri preiskavi, ter, kdo so osumljenci. Objavljamo odgovor Petre Apšner, namestnice vodje celjskega okrožnega državnega tožilstva, v celoti: »Sporočamo, da je bila v zadevi, ki se vodi pri tukajšnjem tožilstvu, po prejemu odstopljenega spisa iz Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, v katerem je evidentiran glas o kaznivem dejanju, na podlagi drugega odstavka 161. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) na policijo poslana zahteva za zbiranje obvestil in pridobitev potrebne dokumentacije za ugotovitev dejanskega stanja v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja po 257. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) zoper eno osumljeno fizično osebo. Odgovora s strani policije na tožilstvo doslej še nismo prejeli.«

Ena oseba je torej osumljena za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja, za kar je zagrožena kazen do treh let zapora, če storilec s tem povzroči večjo škodo. Škoda v primeru teh izplačil je, kot izhaja iz opisanega, že nekaj sto tisoč evrov. Ali je ta osumljena oseba sedanja predsednica uprave RTVS Natalija Gorščak, oziroma, kdo je osumljen, na tožilstvu niso pojasnili.

Tožilstvo: Na policijo je poslana zahteva za zbiranje obvestil in pridobitev potrebne dokumentacije v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja zoper eno osumljeno fizično osebo.