Pri izplačilih RTV Slovenija Odvetniški družbi Čeferin sum zlorabe položaja

Pred nekaj meseci smo v Domovini razkrili korupcijsko zgodbo v zvezi z Odvetniško družbo Čeferin in odvetnikom Janezom Tekavcem. Tako Čeferini kot Tekavc prejemajo od RTV Slovenija za pravne storitve več kot 7.000 evrov pavšala na mesec. Čeprav sta pogodbi, ki sta podlaga za izplačila, protipravni, predsednica uprave RTVS Natalija Gorščak pri izplačilih vztraja. Kot pravijo zdaj na tožilstvu, je v zvezi s to zadevo ena oseba osumljena zlorabe uradnega položaja. Policija zbira dokumentacijo. 

Potem ko smo letos spomladi po preučitvi pogodb med RTV Slovenija in Odvetniško družbo Čeferin (OD Čeferin) ter RTV Slovenija in odvetnikom Janezom Tekavcem ugotovili, da se obema subjektoma na mesec protizakonito izplačuje več kot 7.000 evrov za pravne storitve, smo zapisali, da predsednica uprave RTVS Natalija Gorščak ob nadaljnjem plačevanju tvega kazenski pregon. A na RTVS se ni zgodilo nič, Gorščakova in drugi trije člani uprave (Nevenka Črnko, Luka Rupnik in Franci Pavšer) očitno menijo, da so nedotakljivi. Denarni tok je star že nekaj let in še zmeraj teče neovirano, pri čemer se RTVS večinsko financira iz prispevkov davkoplačevalcev.  

Na RTV Slovenija na vprašanji, ali bo Natalija Gorščak prekinila sporna izplačila in ali je ona osumljenka, ne odgovarjajo. 

Skoraj 1,3 milijona evrov 

Odvetniška družba Čeferin že vse od leta 2015 opravlja za RTV Slovenija pravne storitve na podlagi pogodb o dolgoročnem sodelovanju, za kar prejema visok mesečni pavšal. Enako velja za odvetnika Tekavca, ki je začel na tak način služiti z RTV Slovenija leta 2018. Sprva je šlo pri enem in drugem subjektu za mesečne zaslužke za pravne storitve v višini 4.270 evrov z DDV, kasneje pa so zneski pri obeh zrasli na 7.320 evrov z DDV vsak mesec. Čeferini so do zdaj na ta račun zaslužili že 686.669 evrov, Tekavc pa 600.240 evrov.  

Do evidentno protizakonitega sodelovanja in denarnega toka pa je prišlo pri OD Čeferin s pogodbo, ki jo je RTV Slovenija sklenila s to odvetniško družbo junija 2021, s Tekavcem pa so podobno pogodbo sklenili že januarja 2020. Drži torej, da izvirni greh ne izhaja od trenutne predsednice uprave Natalije Gorščak, pač pa je s Čeferini pogodbo sklenil tedanji prvi mož nacionalke Andrej Grah Whatmough, s Tekavcem pa njegov predhodnik Igor Kadunc. Vsekakor lahko Gorščakovi in drugim članom sedanje uprave očitamo, da pri visokih mesečnih izplačilih vztrajajo, in to kljub vsem našim opozorilom o nezakonitosti. Brez argumentov namreč trdijo, da je vse zakonito. Pravijo, da sta bili obe omenjeni pogodbi za opravljanje pravnih storitev sklenjeni na podlagi točke 4. č prvega odstavka 27. člena Zakona o javnem naročanju. V tem členu so navedene izjeme, ko naročnikom za javno naročilo ni treba uporabiti tega zakona. Naštete so zakonske določbe, za katere pravne storitve gre. Pri OD Čeferin je v pogodbi zapisano, da so to naslednje pravne storitve za RTVS: zastopanje v individualnih in kolektivnih delovnih sporih, izdelava pravnih mnenj v zvezi s temi zadevami, izdelava pravnih mnenj s širšega področja civilnega prava in gospodarskega prava (obligacijsko pravo, stvarno pravo, pravo intelektualne lastnine, avtorsko pravo in druga področja civilnega prava) ter zastopanje v teh zadevah. Tekavc pa po pogodbi zagotavlja delovanje s področij gospodarskega in statusnega prava, zlasti z delom poslovodnih organov ter vodilnih organov upravljanja in nadzora naročnika, delovnega prava, civilnega prava (zlasti stvarno, odškodninsko in medijsko pravo), upravnega prava in drugih področij po potrebi. 

Čeferini so do zdaj na ta račun zaslužili že 686.669 evrov, Tekavc pa 600.240 evrov. 

Ničnost pogodb 

Toda pogodbi sta neveljavni, saj se tovrstne pogodbe sploh ne smejo sklepati s sklicevanjem na točko 4. č prvega odstavka 27. člena Zakona o javnem naročanju. To pomeni, da sta nični. Poznavalci so nas opozorili na strokovno publikacijo – komentar Zakona o javnem naročanju ZJN-3, objavljeno v Uradnem listu leta 2022. Komentar s podrobno razlago vsakega člena zakona je pisalo pet pravnih strokovnjakinj, specializiranih za področje javnega naročanja: Milena Basta Trtnik, mag. Maja Koršič Potočnik, Vida Kostanjevec, Maja Prebil in mag. Urška Skok Klima. Glede naročanja pravnih storitev, za katere izjemoma ni treba (ali ni mogoče) izvesti postopka po Zakonu o javnem naročanju, so zapisale, da gre le za nekatere pravne storitve, za večino pravnih storitev (predvsem za pravno svetovanje in pravne storitve, ki niso povezane s konkretnimi postopki pred državnimi organi) pa je treba izvesti postopek javnega naročila. Glede izjem pa strokovnjakinje poudarjajo: »Pri tem ni nepomembno, da gre za izrecno izvajanje nalog zastopanja v konkretnih postopkih, zato oddaja naročila v pavšalni obliki (dolgoročno sodelovanje pri izvajanju pravnih storitev) ni mogoča.«  

Spomnimo: v primerih pravnih storitev OD Čeferin in Tekavca je RTVS s sklicevanjem na omenjeno določbo zakona ne le sklenil pogodbi za dolgoročno sodelovanje, pač pa so vanju zapisali celo, da veljata »do preklica«. Pri OD Čeferin takšno dolgoročno sodelovanje z vsakomesečnimi visokimi pavšalnimi plačili traja že skoraj štiri leta, pri Tekavcu že več kot pet let. Gre torej za eklatantno izigravanje zakonodaje z namenom polnjenja odvetniških bančnih računov. Kot izhaja iz stališč strokovnjakinj, bi bilo tovrstno poslovanje dopustno le za vnaprej določene konkretne primere odvetniškega zastopanja, pri čemer se morajo javni naročniki (v tem primeru RTVS) dogovoriti za vsak posel posebej. Odločitve so tako lahko hitrejše, vendar se zakon ne sme zlorabljati za dolgoročno sodelovanje. 

Pri zastopanju odvetnikov v konkretnih postopkih oddaja naročila v pavšalni obliki (dolgoročno sodelovanje pri izvajanju pravnih storitev) ni mogoča. 

Sum zlorabe uradnega položaja  

Že pred meseci smo na policiji in tožilstvu poizvedeli, kako bodo ukrepali v tem primeru. Sedanjemu vodstvu RTVS smo namreč podrobno predstavili, zakaj je nadaljevanje izplačil nezakonito, vendar argumente ignorirajo. Ko smo zdaj na ljubljanskem okrožnem tožilstvu preverjali, v kateri fazi je zadeva, so nas napotili na Okrožno državno tožilstvo v Celju, kamor je bil primer v sklopu enakomerne obremenjenosti tožilstev po Sloveniji prenesen v obravnavo. Zanimalo nas je, ali je tožilstvo ugotovilo sum kaznivega dejanja in usmerja policijo pri preiskavi ter kdo so osumljenci.  

Objavljamo celoten odgovor Petre Apšner, namestnice vodje okrožnega državnega tožilstva: »Sporočamo, da je bila v zadevi, ki se vodi pri tukajšnjem tožilstvu, po prejemu odstopljenega spisa iz Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, v katerem je evidentiran glas o kaznivem dejanju, na podlagi drugega odstavka 161. člena Zakona o kazenskem postopku na policijo poslana zahteva za zbiranje obvestil in pridobitev potrebne dokumentacije za ugotovitev dejanskega stanja v zvezi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja po 257. členu Kazenskega zakonika zoper eno osumljeno fizično osebo. Odgovora s strani policije na tožilstvo doslej še nismo prejeli.«  

Ena oseba je torej osumljena za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja, za kar je zagrožena kazen do treh let zapora, če storilec s tem povzroči večjo škodo. Škoda v primeru teh izplačil pa je, kot izhaja iz opisanega, že nekaj sto tisoč evrov (protizakonito poslovanje RTVS z OD Čeferin od leta 2021 dalje, s Tekavcem že od leta 2020). Ali je ta osumljena oseba sedanja predsednica uprave RTVS Natalija Gorščak oziroma kdo je osumljena oseba, na tožilstvu niso pojasnili. RTVS smo vprašali, ali bo glede na to, da tožilstvo v zvezi s spornimi izplačili eno osebo sumi zlorabe uradnega položaja, Natalija Gorščak prekinila ta mesečna izplačila. Je ona osumljenka? Zanimalo nas je tudi, ali je policija od nje oziroma uprave zahtevala izročitev dokumentacije. Odgovor je bil kratek: »Zadeve ne komentiramo.« 

Opozorila sindikata 

Za komentar o nezakonitih visokih pavšalnih mesečnih izplačilih Odvetniški družbi Čeferin in odvetniku Janezu Tekavcu smo prosili Toma Zalaznika, predsednika Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije (SDRS). Kot pravi, je SDRS na problematično odlivanje javnih sredstev na račune odvetniških družb, v konkretnem primeru omenjenima subjektoma, v preteklosti že opozoril. Predvsem takrat, ko RTV najema zunanje odvetnike v sporih z zaposlenimi, ki delodajalca obtožujejo zaradi nezakonitega ravnanja.  

Leta 2018 je prejel odgovor, da so sklenjene pogodbe skladne z Zakonom o javnem naročanju, enak odgovor je sledil šest let kasneje. Za sindikat niso sporni najemi zunanjih odvetniških družb v primerih, ko gre za spore izven Slovenije (Hrvaška, Italija) ali ko gre za spore drugih pravnih subjektov z RTV (primer Sazas in avtorske pravice). Sporna so ravnanja delodajalca, ki krši delovnopravno zakonodajo, se na opozorila zaposlenih in sindikata ne zmeni, sporov ne rešuje znotraj zavoda na miren način, pač pa računa, da bo na sodišču uspešen – če ne v vsebinskem delu, pa s pravnimi »telovadbami« v postopkovnem. Prisotne so dolgoletne špekulacije, da bo morda kdo od sodelavcev tudi tožil (zagotovo pa ne vsi). Tistih nekaj bo RTV finančno stalo manj, kot bi ga sicer vsi. Za sindikat nesprejemljivo – zavod mora poslovati zakonito. Še bolj sporna je vzpostavljena praksa, opozarja Zalaznik, ko se zunanji odvetniki v imenu RTV po pravilu pritožujejo na praktično vse odločitve. To drastično povečuje pravdne stroške tožnikom – zaposlenim, ki so šibkejša stranka v delovnopravnem razmerju, še posebej kar se tiče finančnih virov, in druge sodelavce odvrača od iskanja pravice na sodišču. S tem se zmanjšuje tudi zaupanje zaposlenih v pravosodje in pravno državo.  

Odsotnost odgovornosti za škodo 

Najbolj sporna je za sindikat ukoreninjena odsotnost odgovornosti za nastalo škodo. Zadnji odmevni primeri so pravnomočne sodbe o ničnosti sklepa uprave (sprejeli so ga Zvezdan Martič, Andrej Trček, Franci Pavšer, Simon Kardum) glede veljavnosti kolektivnega dogovora in pravnomočni sodbi dveh sodelavcev oddaje TVS Panorama, ki jima je bila v okviru »stalinistične čistke« kadrov, domnevno povezanih s prejšnjim vodstvom, nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi (sklep Martič, Trček, v nadaljevanju pritožba nove uprave – Gorščak). Tem sledijo še sodbe v primerih ostalih štirih sodelavcev, za katere sindikat upravičeno pričakuje, da bodo zaradi vzpostavljene sodne prakse odločitve višjega sodišča enake – odpoved pogodbe je nezakonita. Sodelavcem so ali bodo prisojene plače, plačilo davkov in prispevkov, kot če bi delali, morebitne odškodnine ali denarno povračilo za sodne razveze pogodbe, pogodbene kazni zaradi nezakonitih odpovedi in povračila sodnih stroškov. Če k temu prištejemo še sproti izplačane zneske OD Čeferin in partnerji ali odvetniku Janezu Tekavcu v višini več kot 14.000 evrov mesečno, ugotovimo, da bodo lahkotno sprejeti sklepi uprave javno radiotelevizijo zelo drago stali. Ocenjeno čez palec okrog 400.000 evrov, lahko pa tudi več. Ob dejstvu, da je letos do septembra RTV že izgubil nekaj tožb z zaposlenimi v višini približno 200.000 evrov (poročilo pravne službe svetu delavcev). 

Tom Zalaznik: Najbolj sporna je za sindikat ukoreninjena odsotnost odgovornosti za nastalo škodo. 

Goran Forbici »pokril« upravo 

Po besedah Zalaznika svojo odgovornost za nezakonitosti poleg uprave nosi tudi svet zavoda s predsednikom Goranom Forbicijem na čelu. V času spornega sklepa uprave in odpovedi pogodb sodelavcem Panorame je bil upravljavski organ z vsemi dogodki, sklepom uprave in z odpovedmi seznanjen, a ni ukrepal. Nasprotno, po oceni sindikata je takrat čistko generiral sam, izjavljal pa je, da »zaupa upravi«, ki zaupa »pravni stroki«. Tako je takrat namreč uprava odgovarjala na očitke sindikata. Enako je bilo junija 2024, ko bi nova predsednica uprave Natalija Gorščak po prvi prvostopenjski sodbi sodno sago lahko prekinila, a je ni. Vsem je jasno, da je po zakonu uprava odgovorna za zakonitost poslovanja in da se za upravo smiselno uporabljajo določbe o skrbnosti in odgovornosti, kot jih za člane organov vodenja ali nadzora določa zakon, ki ureja gospodarske družbe. Sedanji svet RTV odgovornosti skoraj zagotovo ne bo prevzel; ne subjektivne ne objektivne.  

Z denarjem, ki ga RTV vsakomesečno izplačuje zunanjim odvetnikom in se ga je v zadnjih sedmih letih nabralo za približno 1,3 milijona evrov, bi pravna služba poleg sedmih uslužbencev, kolikor jih ima zdaj, lahko zaposlila še najmanj tri pravnike s pravniškim državnim izpitom, ki bi se polni delovni čas vse dni v letu ukvarjali z materijo, s katero se namesto RTV ukvarjajo drugi. S premišljeno reorganizacijo bi RTV lahko dosegel tudi sinergijske učinke in večjo učinkovitost, primerljivo z zunanjimi odvetniškimi pisarnami. S pravnimi zadevami se glede avtorskih pravic, javnih naročil, razpisov, medijske zakonodaje ipd. ukvarja več sodelavcev še po drugih razdrobljenih oddelkih znotraj zavoda, nasprotno praksam odvetniških družb na tržišču, ki jim RTV zagotavlja delo. A neprimerna organiziranost ne more in ne sme biti razlog za odlivanje javnih sredstev za nekaj, kar bi zavod lahko opravil sam. 

(D228, 32-34)