Prihodnost, kakršno nam napovedujejo ameriški obveščevalci

Ameriški zbor obveščevalcev vse od leta 1997 vsake štiri leta pripravlja poročilo o svetovnih trendih, kjer napovedujejo, kateri bodo največji izzivi, s katerimi se bo spopadel svet, in pripravljajo možne scenarije. Med najmočnejše faktorje, ki bodo vplivali na delovanje sveta do leta 2040, so uvrstili demografijo, svetovne krize, fragmentacijo družbe, spreminjanje geopolitičnih in družbenih ravnovesij, vpliv tehnologije in zmožnost prilagajanja.

Na podlagi tega napovedujejo pet najverjetnejših scenarijev, ki pa so odvisni predvsem od tega, kako bomo ljudje reagirali na dogajanje, ki ga bodo generirali prej omenjeni faktorji. Tako utegnemo biti priče preporodu demokracije, razdeljenemu svetu, ki medsebojno tekmuje, zatonu razvitih zahodnih držav ali pa kaosu na svetovnem parketu.

Staranje prebivalstva bo ustavilo svetovno gospodarsko rast in predstavljalo veliko breme za družbo

Po mnenju ameriških obveščevalcev bodo ključni trendi na področju demografije, človeškega razvoja, ekonomije, okolja in tehnologije. Pričakovati je spremembe na področju podnebja, selitve prebivalstva v urbana središča in pojav novih tehnologij.

Na dogajanje v prihodnjih dveh desetletjih bo močno vplivala demografija. Rast svetovnega prebivalstva se bo ustavila, svet pa se bo začel hitro starati. Staranje prebivalstva in tudi zmanjšanje števila prebivalcev bo posebej značilno za razvite države Evrope, pa tudi del razvijajočih se držav v Aziji, kot je denimo Kitajska.

Staranje prebivalstva bo predstavljalo veliko breme za družbo in ustavilo gospodarsko rast. Nasprotno pa se rast in napredek prav zaradi demografskih razmer obeta državam Latinske Amerike, južne Azije in Afrike, ki vstopajo v obdobje demografske dividende. Napredek, ki ga utegne prinesti povečan delež delovno aktivnega prebivalstva, je odvisen tudi od tega, koliko priložnosti bodo imeli ti ljudje, na kar vpliva razvoj infrastrukture in izobraževanja.



Pričakovati je tudi povečanje svetovnih migracij, ki bodo predstavljale izzive tako v državah izvora kot v ciljnih državah. V zadnjih 20 letih se je število migrantov povečalo za 100 milijonov na 270 milijonov. Ta številka utegne rasti še hitreje.

Težko bo ohranjati pridobljeni standard, ključ bo v prilagajanju

Indeks človeškega razvoja, ki je v zadnjih letih dosegel zgodovinski napredek po vsem svetu, bo posledično rastel bistveno počasneje, nekatere države pa bodo imele težave že pri ohranjanju trenutnega standarda na področjih, kot so izobraževanje, zdravstvena oskrba in socialna varnost.

Še dodatno bodo verjetno na razvoj vplivali globalni izzivi, kot je trenutna pandemija covida-19, katere posledice nas utegnejo spremljati še več let. Poleg tega bodo pandemije, okoljske krize, podnebne spremembe, finančne in tehnološke krize verjetno pogostejše in intenzivnejše kot do sedaj.

Vlade, družbe in gospodarstva se bodo aktivno prilagajala novim razmeram, njihov razvoj pa bo v veliki meri odvisen od tega, kako uspešni bodo pri tem. Pričakovati pa je, da se bodo razlike med družbami in narodi še povečale. Ključ do uspeha za posamezen narod obveščevalci vidijo v enotnosti in povezanosti družbe ter pametni uporabi nedržavnih virov.

Produktivnost posameznih gospodarstev bo odločala, kako močno jih bodo udarili drugi dejavniki

Na ekonomskem področju napovedujejo fragmentacijo na področju trgovanja, ki bo skupaj z naraščajočimi dolgovi držav eden večjih izzivov. Ne glede na to pa je pričakovati še več globalizacije na svetovnem spletu, kar bo omogočilo rast nekaterih manjših podjetij, ki pa jih bodo skušala večja ovirati predvsem z novimi omejitvami, ki jih bodo s svojim vplivom izsilili od vlad. Na gospodarskem področju bo ključna produktivnost, ki bo vplivala na to, kako močno nas bodo udarili drugi prej izpostavljeni izzivi.

V tem pogledu vidijo obveščevalci velik vpliv tehnologije. Napovedujejo ji še hitrejši razvoj in še intenzivnejše spreminjanje naših življenj. Nekatere nove tehnologije bi utegnile celo izzvati vprašanje, kaj sploh še pomeni biti človek. Tekmovanje med različnimi akterji na področju razvoja tehnologij pa utegne predstavljati tudi tveganja za ekonomsko, družbeno in nenazadnje tudi vojaško varnost.

Nastaja vse večji razkorak med ljudmi in institucijami, ki niso več zmožne odgovoriti na njihove potrebe

Na mednarodnem parketu utegne priti do tekmovanja ideologij v tem, kako najbolje organizirati družbo in se soočiti s prihajajočimi izzivi. Med ključni svetovni sili še vedno uvrščajo ZDA in njenega rivala Kitajsko, med katerima utegne priti celo do neke nove oblike hladne vojne.

Kljub vse večji globalizaciji pa opažajo tudi trend fragmentacije družbe, tako znotraj držav in skupnosti, kot na svetovni ravni. Ljudje vse bolj gravitirajo k podobno mislečim skupinam, tako z vidika etničnega kot verskega in svetovno-nazorskega prepričanja ter na podlagi skupnih interesov. Ta fragmentacija pa povzroča vse več razpok v odnosu med ljudmi in institucijami, ki niso več zmožne odgovoriti na njihove potrebe. Hkrati moderna orodja po vsem svetu ljudem dajejo zmožnost in iniciativo za agitacijo.

Vlade se tako nahajajo v situaciji, ko morajo z vse bolj omejenimi viri odgovoriti na nove probleme. To vodi v slabljenje demokracije, vse več političnih napetosti in vse večjo vlogo alternativnih oblik oblasti.

Na mednarodnem parketu obveščevalci napovedujejo vse bolj divje rivalstvo med ZDA in Zahodom ter Kitajsko, ki bodo skušali po svoje oblikovati mednarodne institucije, pravila in norme. Zaton se obeta svetovnemu multilaterizmu, nove razmere pa utegnejo generirati več konfliktov in manj stabilno okolje.

Scenariji za prihodnost: Od preporoda demokracije do kaosa

Ameriški obveščevalci so pripravili pet scenarijev, po katerih bi se utegnili razvijati svetovni dogodki v prihodnjih dveh desetletjih. Kot ocenjujejo, je ključno, kako se bomo na zgoraj predstavljene trende odzvali ljudje, ki bomo s svojimi odzivi na probleme in njihovim reševanjem svet popeljali po enem izmed predstavljenih scenarijev ali pa še kam v povsem drugo smer.

• Preporod demokracije: Hiter razvoj, ki ga omogoča odprta demokracija pod vodstvom ZDA in njenih zaveznikov, spremeni svetovno ekonomijo in dvigne prihodke milijonom ljudi po vsem svetu. Ta uspeh znova okrepi zaupanje ljudi v demokratične institucije. Za razliko od odprtih ZDA vse večji nadzor na Kitajskem zaduši razvoj in požene najboljše ume, da poiščejo zavetje v demokratičnem zahodu.


• Zmedeni svet: Mednarodne institucije in pravila so v glavnem ignorirana s strani velikih igralcev, tako držav kot korporacij. Vlada kaos, ozračje napetosti brez jasne usmeritve. Počasen ekonomski razvoj in socialne razlike paralizirajo razvite države (OECD). Kitajska izkoristi te probleme in razširi svoj vpliv po svetu, vendar še vedno ne zmore prevzeti vloge voditelja sveta, ker je vojaško prešibka. Z večino svetovnih problemov se ne ukvarja nihče.


• Tekmovalni soobstoj: Tako Kitajska kot ZDA in Zahod obnovijo svoja gospodarstva ter okrepijo medsebojno trgovino. Ob trgovanju pa tekmujejo vsak s svojim modelom vladanja, tehnološko dominanco, strateškimi prednostmi in političnim vplivom. Verjetnost za večji spopad je majhna, razvoj reši tudi nekatere svetovne probleme.


• Ločeni bloki: Svet se fragmentira v več ekonomskih in vojaških blokov. Ti se oblikujejo okrog ZDA, Evropske unije, Kitajske, Rusije in še nekaterih manjših igralcev. Vsak posebej je osredotočen na samooskrbo, obrambo in odpornost. Trgovske poti so preusmerjene, svetovna trgovina ovirana. Države v razvoju se znajdejo kot ujetniki situacije, mnoge države povsem propadejo, svetovni problemi ostanejo neodgovorjeni.


• Skupna mobilizacija: Svetovna koalicija med Evropsko unijo in Kitajsko oživi svetovne institucije in implementira rešitve za svetovne probleme. Bogate države pomagajo revnim ter si delijo tehnologijo, saj se zavedajo, kako hitro problemi preskakujejo meje.

Seveda pa so to le možni scenariji za svet leta 2040. Ker prihodnost ni vklesana v kamen, se lahko zgodi tudi kaj povsem drugega.