Pripravlja Putin invazijo na Ukrajino?

Po vojaškem posredovanju v Siriji ruski analitiki špekulirajo, ali bi Ukrajina lahko bila naslednji cilj na Putinovem seznamu.

V komentarju, objavljenem na Newsweeku, profesor politologije z univerze Rutgers v Newarku, Alexander Motyl, ugotavlja, da so namigovanja k vojnam stalna praksa Kremlja, ki na ta način preverja teren za začetek svojih operacij. 

Ruski analitiki javno o vojni v Ukrajini

Nedavni podatki kažejo, da bi Rusija lahko načrtovala veliko celinsko vojno proti Ukrajini. Medtem ko ruski predsednik Vladimir Putin govori o miru, nekateri vodilni ruski analitiki v zvezi z Ukrajino izrecno podpirajo "sirski način".

Vprašanje pa je ali so to njihova mnenja ali delujejo v imenu režima, da bi tako v svetu preverili odzive in možnosti za vojno.

V demokracijah zasebni analitiki večinoma govorijo v svojem imenu. V avtoritarnih, totalitarnih in fašističnih režimih pa pogosto govorijo v imenu državnega voditelja - četudi neuradno, s čimer voditelj pridobi možnost, da navedbe zanika.

20. decembra, je strokovnjak Centra za vojaško-politične raziskave na prestižnem Moskvskem državnem inštitutu za mednarodne odnose, Mihail Aleksandrov, dejal , da bi se ob masovnem kršenju prekinitve ognja v vzhodnem Donbasu s strani ukrajinske vojske, Rusija morala odzvati z "močnim napadom na Donbas" - s sklicevanjem na 35.000 močno oboroženih Rusov v provincah Donetsk in Luhansk, ki jih lahko podpreta letalstvo in raketni sistem dolgega dosega. 

Ukrajino razdelili med Poljsko in Rusijo?

27. decembra je priljubljen televizijski program Večer z Vladimirjem Solovjovom  gostil Aleksandra Kofmana, nekdanjega "ministra za zunanje zadeve" v tako imenovani Donetski ljudski republiki in Rostislava Ishchenka, nekdanjega ukrajinskega novinarja, ki je prebegnil v Rusijo. Razpravljali so o tem, kako bi morala Rusija izkoristiti mesta v Ukrajini in jih napasti, podobno kot so to storili v Alepu.

Dva dni kasneje je Mikhail Khazin, ruski ekonomist, televizijski voditelj, kolumnist in bivši član predsednikove administracije, predlagal, da bi se Ukrajina razdelila med Poljsko in Rusijo.

Govorijo o genocidu, množičnih pobojih in etničnem čiščenju

V ruskem območju, ki ustreza jugovzhodu Ukrajine, bi morala Moskva prepovedati ukrajinski jezik in kulturo. Od Rusije okupiran severni del Ukrajine, ki vključuje province Kijev, Sumy in Chernihiv, bi se preoblikoval v kmetijsko zaledje razgaljene industrije in oboroženih sil. "Presežek populacije" bi bil deportiran v ruski Daljni vzhod.

Na žalost, je dejal Khazin, lahko obstaja "več milijonov ljudi, ki jih ni mogoče spremeniti." Na vprašanje, kaj bi Rusija storila z njimi, je dejal, da bi jih delno spremenili in delno izgnali. 

Še posebej zastrašujoč je način, na katerega so bile te izjave podane. Množični poboji, območna bombardiranja, etnično čiščenje in genocid so za te analitike očitno popolnoma sprejemljive možnosti.

Ruska fašista, Vladimir Žirinovski in Aleksandr Dugin, tak besednjak uporabljata že dolgo. Žirinovski je že pozval k "popolnemu uničenju" baltskih držav in Poljske. Dugin, filozof, ki ima na Zahodu mnoge, ki mu sledijo, stalno podpira imerializem in vojno. Tudi Putin sam se navdušuje nad rožljanjem z orožjem. Ko pa ugledni gospodje začnejo javno govoriti, da je genocid za Kremelj povsem realna politična možnost, bi to moralo skrbeti mnoge.

Tovrstno namigovanje, ki se glede na preteklo prakso Kremlja pogosto spremeni v politiko, je stalna praksa, s katero država testira odzive mednarodne skupnosti, zato je izjave potrebno pravilno razumeti.

Bi si Rusija privoščila tako vojno, v kakršno se je zapletla v Siriji?

Pod nekdanjim predsednikom Borisom Jelcinom, ko je bila Rusija demokratična, so se politiki in analitiki še lahko izražali odkrito. Z vzponom Putina, samozvanega dobronamernega diktatorja, za katerega se povsod zdi, da je človek miru, pa to ne gre več.

In čeprav ima Rusija realne možnosti za napad, pa se je tudi v Ukrajini že marsikaj spremenilo. Od napada na Krim leta 2014, ko je imela 6.000 vojakov, ima danes 100.000 izurjenih vojakov in vojaško opremo. Poleg tega je prebivalstvo postalo zelo patriotsko, anti-rusko in pripravljeno na boj.

Kljub temu bi ruski napad zaradi premoči v zraku verjetno uspel, kasneje pa bi bil boj zahteven in dražji, saj bi na podlagi ocen ameriških strokovnjakov Rusija za osvojitev sedmih jugovzhodnih pokrajin potrebovala med 118 tisoč in 317 tisoč vojakov, za okupacijo celotne Ukrajine pa dodatnih 550 tisoč. 

Avtor ocenjuje, da bi Rusija sicer bila zmožna tako obširne vojne, vendar bi bili stroški ogromni. Umirali ne bi le Ukrajinci, ampak tudi mnogo Rusov.

Možnost takih izgub bi racionalne voditelje odvrnila od napada. Ampak bi tudi Putina, ki daje svoj doprinos k brutalizaciji ruske družbe in ob Donaldu Trumpu, ki bi morda privolil v ruske posege v tujini?

Ker odgovor ni očiten "ne", bi lahko bil vzrok za zaskrbljenost celotnega sveta, članek na Newsweeku zaključuje profesor Alexander J. Motyl.