Problemi mladih: duševne stiske, stanovanja in prekarnost - vzroke gre iskati globlje

Na mednarodni dan mladih, ki 12. avgusta obeležujemo vse odkar ga je generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 2000, so predstavniki mladih opozorili na probleme, s katerimi se soočajo.

Med tremi največjimi so bili izpostavljeni stanovanjsko vprašanje, duševne stiske in prekarne oblike zaposlitve. Gre za probleme, s katerimi so se mladi soočali že pred epidemijo, slednja pa je stanje na vseh omenjenih področjih še poslabšala.

Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Miha Zupančič in mladinska delegatka iz Slovenije pri Združenih narodih Lucija Karnelutti sta odločevalce pozvala, da mladim posvetijo več pozornosti in prisluhnejo njihovim težavam.

Pri Mladinskem svetu Slovenije (MSS) ocenjujejo, da so mladi ena izmed najbolj prizadetih skupin zaradi epidemije covida 19, saj je slednja posegla na področje izobraževanja, osamosvajanja, ustvarjanja družine in iskanja prvih zaposlitev, okrnjeni so bili socialni stiki, ki so nujni za razvoj zdravih osebnosti.

Duševne stiske: kar 1/3 mladih je bila že pred epidemijo osamljenih

Duševne stiske so bile med mladimi izziv že pred epidemijo. Letos objavljena raziskava Mladina 2020 je tako denimo pokazala, da se je število mladih, ki se čutijo osamljene v primerjavi z letoma 2010 in 2000 potrojilo – iz tedanjih 10% populacije na 30%, pri čemer so bili podatki v raziskavi pridobljeni pred epidemijo covida 19.

Razmere so se v vmesnem času še poslabšale, po raziskavi NIJZ je vsak četrti študent že razmišljal o samomoru. Duševne težave mladih so problem s katerim smo se soočili že pred samo epidemijo in bo ostal z nami tudi, ko bo epidemije enkrat konec.

Pri MSS kot eno izmed rešitev predlagajo zakonsko ureditev psihološke in psihoterapevtske pomoči, s čimer bi omogočili boljšo dostopnost, korenito reformiranje področja in njegovo rast, s čimer bi povečali tudi ugled stroke na tem področju, kjer sicer danes, kot opozarjajo, na trgu pogosto delujejo neustrezno izobraženi kadri.

Med ključnimi vzroki vidijo prekarnost in stanovanjsko problematiko

Med ključnima vzrokoma za porast duševnih stisk pa navajajo prekarni trg dela in stanovanjsko problematiko, ki otežujeta osamosvajanje mladih od primarne družine. Samo 15% mladih (med 15 in 29 let) sploh ne živi več pri starših. Se je pa na tem področju situacija v zadnjem desetletju izboljšala.

Mladi v povprečju primarno družino zapustijo pri 27,7-ih letih, medtem ko so jo leta 2010 pri dobrih 29-tih. Kljub temu smo še vedno nad evropskim povprečjem (26,2). Kot še razkriva Mladina 2020 se zvišuje tudi starost novoporočencev ob sklenitvi prve zakonske zveze. Ta trenutno znaša 32,8 let za ženina in 30,7 za nevesto.

Kot opozarja MSS je Slovenije nad povprečjem EU po stopnji prekarnosti mladih. Prav mladi v prekarnih oblikah zaposlitve pa so v epidemiji tudi prvi izgubljali svoje dohodke. Nad povprečjem EU smo tudi po številu mladih, ki delo opravljajo ob netipičnem času (EU: okrog 50%, Slovenija dobrih 60%).

Problematiko negotovih in nestalnih zaposlitev pa še otežuje situacija na trgu nepremičnin. Cena stanovanj v Ljubljani je v petih letih narasla za 48%, problem s pridobivanjem stanovanja pa se je razširil tudi izven centrov urbanih središč, kjer je bil prej bistveno manjši. Rešitev vidijo v aktivnejši stanovanjski politiki, ki je bila v zadnjih letih pretežno odsotna.

Na probleme mladih bodo opozorili tudi na Evropski mladinski konferenci, ki bo v sklopu predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije potekala med 26. in 30. septembrom. Glavna tema predsedovanja na področju mladine so državljanski prostori za mlade, saj se prostor v družbi za mlade - tako fizičen kot prostor za participacijo mladih – vedno bolj krči.

Mladina 2020: mladi bi več trdnosti, a v praksi živijo pogosto v nasprotju s tem

Raziskava Mladina 2020 je pokazala še nekaj zanimivih izsledkov. Slovenski mladi so danes bolj avtonomni, živijo bolj zdravo (več se gibljejo, manj kadijo in uživajo alkohol), so bolj angažirani v kulturi, družbenem in političnem področju in se več neformalno izobražujejo.

Hkrati pa so bolj prilagodljivi pri iskanju zaposlitve in sprejmejo tudi delo, za katerega se niso izobraževali. Delež mladih ki dela v zaposlitvi, ki ne ustreza njihovi izobrazbi se je povzpel s 48% (2013) na 57% (2020). Visoka je tudi pripravljenost za odprtje podjetja, čeprav priznavajo, da jih v šoli na to praktično niso pripravljali.

A čeprav si jih večina po podatkih Mladinskega sveta želi trdnosti na področju zaposlitve, je vse manj trdnosti na področju odnosov, kjer postajajo vse bolj individualizirani. Vse manj se jih tako denimo odloča za poroko. Če se je mladim staršem leta 2000 le 2,5% več otrok rodilo v izvenzakonskih skupnostih kot v zakonski zvezi, je leta 2020 takih še enkrat več.

Manj je tudi zanašanja na socialno mrežo, še posebej starše. Delež mladih, ki se ne razume z materjo je od leta 2010 narastel s 3% na 5,5%, delež tistih, ki se ne razume z očetom pa s 6,4% na 7,6%. Bistveno manj mladih tudi pričakuje pomoč staršev pri rešitvi stanovanjskega vprašanja. Če je leta 2010 na to, da jim bodo pri tem zelo pomagali računalo 45,5% mladih, je danes takih le še 29,3%