Na mednarodni dan mladih, ki 12. avgusta obeležujemo vse odkar ga je generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 2000, so predstavniki mladih opozorili na probleme, s katerimi se soočajo.
Med tremi največjimi so bili izpostavljeni stanovanjsko vprašanje, duševne stiske in prekarne oblike zaposlitve. Gre za probleme, s katerimi so se mladi soočali že pred epidemijo, slednja pa je stanje na vseh omenjenih področjih še poslabšala.
Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Miha Zupančič in mladinska delegatka iz Slovenije pri Združenih narodih Lucija Karnelutti sta odločevalce pozvala, da mladim posvetijo več pozornosti in prisluhnejo njihovim težavam.
Pri Mladinskem svetu Slovenije (MSS) ocenjujejo, da so mladi ena izmed najbolj prizadetih skupin zaradi epidemije covida 19, saj je slednja posegla na področje izobraževanja, osamosvajanja, ustvarjanja družine in iskanja prvih zaposlitev, okrnjeni so bili socialni stiki, ki so nujni za razvoj zdravih osebnosti.
Duševne stiske: kar 1/3 mladih je bila že pred epidemijo osamljenih
Duševne stiske so bile med mladimi izziv že pred epidemijo. Letos objavljena raziskava Mladina 2020 je tako denimo pokazala, da se je število mladih, ki se čutijo osamljene v primerjavi z letoma 2010 in 2000 potrojilo – iz tedanjih 10% populacije na 30%, pri čemer so bili podatki v raziskavi pridobljeni pred epidemijo covida 19.
Razmere so se v vmesnem času še poslabšale, po raziskavi NIJZ je vsak četrti študent že razmišljal o samomoru. Duševne težave mladih so problem s katerim smo se soočili že pred samo epidemijo in bo ostal z nami tudi, ko bo epidemije enkrat konec.
Pri MSS kot eno izmed rešitev predlagajo zakonsko ureditev psihološke in psihoterapevtske pomoči, s čimer bi omogočili boljšo dostopnost, korenito reformiranje področja in njegovo rast, s čimer bi povečali tudi ugled stroke na tem področju, kjer sicer danes, kot opozarjajo, na trgu pogosto delujejo neustrezno izobraženi kadri.
Foto: Facebook MSS
Med ključnimi vzroki vidijo prekarnost in stanovanjsko problematiko
Med ključnima vzrokoma za porast duševnih stisk pa navajajo prekarni trg dela in stanovanjsko problematiko, ki otežujeta osamosvajanje mladih od primarne družine. Samo 15% mladih (med 15 in 29 let) sploh ne živi več pri starših. Se je pa na tem področju situacija v zadnjem desetletju izboljšala.
Mladi v povprečju primarno družino zapustijo pri 27,7-ih letih, medtem ko so jo leta 2010 pri dobrih 29-tih. Kljub temu smo še vedno nad evropskim povprečjem (26,2). Kot še razkriva Mladina 2020 se zvišuje tudi starost novoporočencev ob sklenitvi prve zakonske zveze. Ta trenutno znaša 32,8 let za ženina in 30,7 za nevesto.
Kot opozarja MSS je Slovenije nad povprečjem EU po stopnji prekarnosti mladih. Prav mladi v prekarnih oblikah zaposlitve pa so v epidemiji tudi prvi izgubljali svoje dohodke. Nad povprečjem EU smo tudi po številu mladih, ki delo opravljajo ob netipičnem času (EU: okrog 50%, Slovenija dobrih 60%).
vir: Mladina 2020
Problematiko negotovih in nestalnih zaposlitev pa še otežuje situacija na trgu nepremičnin. Cena stanovanj v Ljubljani je v petih letih narasla za 48%, problem s pridobivanjem stanovanja pa se je razširil tudi izven centrov urbanih središč, kjer je bil prej bistveno manjši. Rešitev vidijo v aktivnejši stanovanjski politiki, ki je bila v zadnjih letih pretežno odsotna.
Na probleme mladih bodo opozorili tudi na Evropski mladinski konferenci, ki bo v sklopu predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije potekala med 26. in 30. septembrom. Glavna tema predsedovanja na področju mladine so državljanski prostori za mlade, saj se prostor v družbi za mlade - tako fizičen kot prostor za participacijo mladih – vedno bolj krči.
Mladina 2020: mladi bi več trdnosti, a v praksi živijo pogosto v nasprotju s tem
Raziskava Mladina 2020 je pokazala še nekaj zanimivih izsledkov. Slovenski mladi so danes bolj avtonomni, živijo bolj zdravo (več se gibljejo, manj kadijo in uživajo alkohol), so bolj angažirani v kulturi, družbenem in političnem področju in se več neformalno izobražujejo.
Hkrati pa so bolj prilagodljivi pri iskanju zaposlitve in sprejmejo tudi delo, za katerega se niso izobraževali. Delež mladih ki dela v zaposlitvi, ki ne ustreza njihovi izobrazbi se je povzpel s 48% (2013) na 57% (2020). Visoka je tudi pripravljenost za odprtje podjetja, čeprav priznavajo, da jih v šoli na to praktično niso pripravljali.
A čeprav si jih večina po podatkih Mladinskega sveta želi trdnosti na področju zaposlitve, je vse manj trdnosti na področju odnosov, kjer postajajo vse bolj individualizirani. Vse manj se jih tako denimo odloča za poroko. Če se je mladim staršem leta 2000 le 2,5% več otrok rodilo v izvenzakonskih skupnostih kot v zakonski zvezi, je leta 2020 takih še enkrat več.
Manj je tudi zanašanja na socialno mrežo, še posebej starše. Delež mladih, ki se ne razume z materjo je od leta 2010 narastel s 3% na 5,5%, delež tistih, ki se ne razume z očetom pa s 6,4% na 7,6%. Bistveno manj mladih tudi pričakuje pomoč staršev pri rešitvi stanovanjskega vprašanja. Če je leta 2010 na to, da jim bodo pri tem zelo pomagali računalo 45,5% mladih, je danes takih le še 29,3%
KOMENTAR: Peter Merše
Stiske mladih so širok in kompleksen problem
Čeprav Mladinski svet izpostavlja predvsem problem prekarnosti in stanovanj kot vzrok za duševne stiske se zdi, da sta tudi to dvoje bolj simptoma in gre resnične vzroke iskati globlje.
Zdi se, da mladi hrepenijo po trdnosti in identiteti, tako v odnosih kot na področju dela, vendar jih družba, vzgoja in tudi razmere v domačem okolju v veliki meri na to ne pripravljajo. Manj kot polovica otrok se rodi v zakonsko zvezo, več kot tretjina teh razpade. Namesto dobrih zgledov v odnosih se osredotočamo na to, kako sprejemati vse oblike »različnosti«, pozabljamo pa vzgojo za identiteto. Nacionalna, verska in celo že spolna identiteta postajajo nekaj nezaželjenega.
Več kot očitno se izgublja socialna mreža, na kateri je do nedavnega stala družba. Ko k temu dodamo še nestalne in manj stabilne oblike zaposlitve in nedosegljiva stanovanja, dobimo kopico mladih, ki delajo vse, da bi bili uspešni (se izobražujejo, zdravo živijo, delajo, …) a so hkrati v vse večji duševni stiski in vse bolj osamljeni, rešitev za svoje težave pa iščejo v državni birokraciji.
In zdi se, da na to vprašanje kot družba ne znamo najti odgovora. Še več, zdi se, da ga niti ne iščemo ampak v duhu raznih »naprednih« agend celo tavamo še bolj v napačno smer, katere končni cilj pa ni nič kaj rožnat. Kot opozarja Rod Dreher, so diktature 20. stoletja nastale na osnovi množice nesrečnih individualiziranih posameznikov.
Ivan nič ne pišem prosto po Presernu. Tudi v mojih mladih letih mladi niso prisli do stanovanj kar po luftu. Marsikdo sploh ne. Ni treba potencirati problemov ki so od nekdaj. Dvomim da ves kako so se v 60 letih hise gradile. In kako dolgo so se mladi skupaj z dojencki stiskali pri starsih preden so sli na svoje.
helena_3
13. 08. 2021 11:31:240
Pa komot sihtov tudi ni bilo na pretek ceprav Jugonostalgiki tako trdijo. Samo mladina je bila manj scrkljana.
rasputin
14. 08. 2021 09:29:330
Kdo pa pravi, da se je že kdaj v tej državi prišlo zlahka do stanovanj? Država zmeče ogromno denarja za manj potrebne stvari, ki bi ga lahko vložila v dostopna stanovanja za mlade, da bi si lahko ustvarili družino dovolj zgodaj in imeli otroke. Ampak to egoistov pač ne briga.
Stiske so bile in bodo. Tudi generacijam pred današnjo mladino - tudi moji - ni bilo nič z rožicami postlano.
Zdaj ne najdem - nekje imam spravljeno fotokopijo časopisa iz leta 1965, ki obravnava isto temo: ni služb za mlade, posebej še za dekleta. Se pravi: nič novega na svetu.
Ne vem, mogoče sem pa jaz iz drugega planeta. Tile mladi iz moje soseščine in žlahte nič ne jamrajo o stiskah. Pa mnogim od njih ni lahko. Se trudijo, kot smo se mi in generacije pred nami in za nami. Nekaj nam je uspelo, nekaj ne - tako je življenje.
Tudi mi ni jasno, zakaj je pokazatelj zadovoljstva statistični podatek, kdaj se mladi odselijo od staršev. To je zelo individualno: nekateri znajo potrpeti (tako mladi kot stari) in sobivajo v zadovoljstvo obojih. Drugi so pač sitni. Ne moremo se zdaj vsi ravnati po ta sitnih.
Tisto, kar vzbuja zaskrbljenost, je pomanjkanje vzgoje za dobre odnose. Vse je samo potrošništvo: dobrine, moda, ljudje. Tu bi moral vzgojni sistem v šoli priskočiti staršem na pomoč. Tistim staršem, ki še želijo vzgojiti svoje mlade v zrele ljudi, da se bodo znali spoprijemati tudi z neugodnimi življenjskimi situacijami. Ker življenje ni praznik.
rasputin
13. 08. 2021 10:19:180
Helena, samo nekaj manjka tvojemu zapisu: upoštevanje dejstev. O vsem lahko ima človek svoje mnenje, razen o tem, koliko je 1+1.
Če ne vidiš, da mladi hirajo, da ne pridejo do stanovanj v starostnem obdobju, ki je najbolj primerno za oblikovanje družine in rojstvo otrok, to je med 20 in 30 let, potem pač pišeš prosto po Prešernu. Dokler nimaš stanovanja, si ne moreš ustvariti družine. Če prideš do stanovanja po 30 letu ali še kasneje, potem se navadiš na udobje skrbi samo zase, in imaš raje psa kot otroke.
To, da je bilo v tvojih časih težko ali težje kot je danes, je in ni res. Slovenija ni nikoli več zgradila toliko stanovanj kot jih je pod Jugo. Problem je bil, da so večji del teh stanovanj na koncu dobili tisti, ki so jih gradili, namreč delavci iz južnih republik, ki so imeli otroke, veliko otrok, še preden so zaprosili za stanovanje. Slovenci so čakali na stanovanje, da bodo lahko imeli otroke, in so ga dočakali, ko so si ga sami priskrbeli, za mnoge žal prepozno... Zgodovina pa se ponavlja tudi v samostojni državi. Nova24Tv je objavila seznam dobitniko neprofitnih najemnih stanovanj, na katerem skoraj ni slovenskih priimkov. Zato pa Slovenci izumiramo. Ampak to je že politično nekorektno, zato neham.
Mladi, vržte stran dokumente, navadite se par besed kakšnega eksotičnega jezika, pejte na slo-hr mejo in se razglasite za migrante in zaprosite za azil. Potem vam bodo dali vse, kar rabite zastonj: stanovanje, socialno podporo, zastonj zdravstveno itd.
10 komentarjev
helena_3
Ivan nič ne pišem prosto po Presernu. Tudi v mojih mladih letih mladi niso prisli do stanovanj kar po luftu. Marsikdo sploh ne. Ni treba potencirati problemov ki so od nekdaj. Dvomim da ves kako so se v 60 letih hise gradile. In kako dolgo so se mladi skupaj z dojencki stiskali pri starsih preden so sli na svoje.
helena_3
Pa komot sihtov tudi ni bilo na pretek ceprav Jugonostalgiki tako trdijo. Samo mladina je bila manj scrkljana.
rasputin
Kdo pa pravi, da se je že kdaj v tej državi prišlo zlahka do stanovanj? Država zmeče ogromno denarja za manj potrebne stvari, ki bi ga lahko vložila v dostopna stanovanja za mlade, da bi si lahko ustvarili družino dovolj zgodaj in imeli otroke. Ampak to egoistov pač ne briga.
helena_3
Stiske so bile in bodo. Tudi generacijam pred današnjo mladino - tudi moji - ni bilo nič z rožicami postlano.
Zdaj ne najdem - nekje imam spravljeno fotokopijo časopisa iz leta 1965, ki obravnava isto temo: ni služb za mlade, posebej še za dekleta. Se pravi: nič novega na svetu.
Ne vem, mogoče sem pa jaz iz drugega planeta. Tile mladi iz moje soseščine in žlahte nič ne jamrajo o stiskah. Pa mnogim od njih ni lahko. Se trudijo, kot smo se mi in generacije pred nami in za nami. Nekaj nam je uspelo, nekaj ne - tako je življenje.
Tudi mi ni jasno, zakaj je pokazatelj zadovoljstva statistični podatek, kdaj se mladi odselijo od staršev. To je zelo individualno: nekateri znajo potrpeti (tako mladi kot stari) in sobivajo v zadovoljstvo obojih. Drugi so pač sitni. Ne moremo se zdaj vsi ravnati po ta sitnih.
Tisto, kar vzbuja zaskrbljenost, je pomanjkanje vzgoje za dobre odnose. Vse je samo potrošništvo: dobrine, moda, ljudje. Tu bi moral vzgojni sistem v šoli priskočiti staršem na pomoč. Tistim staršem, ki še želijo vzgojiti svoje mlade v zrele ljudi, da se bodo znali spoprijemati tudi z neugodnimi življenjskimi situacijami. Ker življenje ni praznik.
rasputin
Helena, samo nekaj manjka tvojemu zapisu: upoštevanje dejstev. O vsem lahko ima človek svoje mnenje, razen o tem, koliko je 1+1. Če ne vidiš, da mladi hirajo, da ne pridejo do stanovanj v starostnem obdobju, ki je najbolj primerno za oblikovanje družine in rojstvo otrok, to je med 20 in 30 let, potem pač pišeš prosto po Prešernu. Dokler nimaš stanovanja, si ne moreš ustvariti družine. Če prideš do stanovanja po 30 letu ali še kasneje, potem se navadiš na udobje skrbi samo zase, in imaš raje psa kot otroke. To, da je bilo v tvojih časih težko ali težje kot je danes, je in ni res. Slovenija ni nikoli več zgradila toliko stanovanj kot jih je pod Jugo. Problem je bil, da so večji del teh stanovanj na koncu dobili tisti, ki so jih gradili, namreč delavci iz južnih republik, ki so imeli otroke, veliko otrok, še preden so zaprosili za stanovanje. Slovenci so čakali na stanovanje, da bodo lahko imeli otroke, in so ga dočakali, ko so si ga sami priskrbeli, za mnoge žal prepozno... Zgodovina pa se ponavlja tudi v samostojni državi. Nova24Tv je objavila seznam dobitniko neprofitnih najemnih stanovanj, na katerem skoraj ni slovenskih priimkov. Zato pa Slovenci izumiramo. Ampak to je že politično nekorektno, zato neham.
[email protected]
Gospa Helena, zelo dober komentar! Stiske so bile in bodo in življenje ni nikoli lahko!
rasputin
Ob nadaljevanju sedanjih trendov Slovenci ne bodo imeli več nobenih stisk, ker bodo izumrli. Problem rešen.
amelie
Se strinjam z Ivanom! Stoprocentno
AlojzZ
Ja, to je življenje brez Boga. Dokler bodo Sveto pismo imeli za zbirko pravljic, bo tako.
rasputin
Mladi, vržte stran dokumente, navadite se par besed kakšnega eksotičnega jezika, pejte na slo-hr mejo in se razglasite za migrante in zaprosite za azil. Potem vam bodo dali vse, kar rabite zastonj: stanovanje, socialno podporo, zastonj zdravstveno itd.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.