Protesti v Iranu se širijo – osvoboditev ali nov masaker?

Andraž Šest
Vir: X, @VividProwes
POSLUŠAJ ČLANEK

V Teheranu, Isfahanu, v mestih in na podeželju so se protesti razširili, na ulice pa je prišlo še več nezadovoljnih mladih, mladih brez zaposlitve, brez denarja in brez prihodnosti. Država, ki jo vodi islamistični teokratski režim in z nasiljem uveljavlja tradicionalno vlogo ženske, se sooča z veliko jezo žensk, dolga leta zatiranih in potlačenih, danes pa ravno zaradi tega predstavljajo velik delež udeležbe na protestih.

Iranske ženske, neprimerljivo pogumnejše od profesionalnih kvazi-protestnic tipa Greta Thunberg, se namreč dobro zavedajo, da jih na drugi strani lahko čaka krogla milice Basidž, zapor, posilstvo in celo obešanje. Prebivalci Irana, ki danes protestirajo na ulicah in univerzah, so pripravljeni tudi na najhujše – dolgoletne zaporne kazni in smrt.

Prebivalci Irana, ki danes protestirajo na ulicah in univerzah, so pripravljeni tudi na najhujše – dolgoletne zaporne kazni in smrt.

Mit Homeinija – boj proti zahodu

Ali prihaja nova revolucija? Iranska revolucija leta 1979 je bila lep primer množične manije, ko je mit Homeinija prevzel celotno državo, vključno s sekularnim delom prebivalstva. Pričanje milijonov Irancev, da se je Homeinijev obraz pojavil na Luni, je postal mit, o katerem so pisali in v katerega so verjeli celo sekularni prebivalci Irana. Homeini, ki je prej leta pozival k revoluciji, je ta mit še podžigal z mrežo svojih pristašev v mošejah, na univerzah in v klubih.

Sovraštvo iranskih marksistov in komunistov do monarhije je bilo tolikšno, da so tudi sami začeli verjeti v Homeinijev mit ter o njem pisali v lastnih časopisih. Ko ga je Šah Reza Pahlavi izgnal, je Homeini našel zatočišče v Franciji v vasi Neauphle-Le-Chateau, kjer je lahko z dovoljenjem politike, policije in obveščevalnih služb ter popolno podporo levih intelektualcev nagovarjal Irance k revoluciji in uničenju iranske monarhije.

Najbolj absurdna je bila ravno podpora mnogih zahodnjakov, ki so tako kot danes v Hamasu, tudi takrat v Homeiniju videli lik revolucionarja in bojevnika ne le proti domači monarhiji, ampak tudi zahodnemu kapitalizmu. Tako kot danes marširajo skupaj s pristaši Hezbolaha in Hamasa, enako so takrat protestirali za iransko teokracijo. Mnogi intelektualci, leve politične stranke, pisatelji, filozofi in novinarji so Homeinija obiskovali, ko je pod znamenito jablano ustvarjal svoj pohod na oblast in pozival Irance k revoluciji.

Homeini je obljubljal nacionalizacijo podjetij, boj proti zahodnemu imperializmu, dekolonizacijo in uvedbo kolektivizacije iranske družbe. 

Homeini je obljubljal nacionalizacijo podjetij, boj proti zahodnemu imperializmu, dekolonizacijo in uvedbo kolektivizacije iranske družbe. Njegove besede so bile mana za zahodno intelektualno levico! Francoski filozof Michel Foucault je bil velik podpornik teokratske revolucije, v kateri je videl novo politično duhovnost, ki bo presegla kapitalizem in socializem. Ameriško feministko Kate Millett so povabili iranski socialisti v Teheran, saj je verjela, da Homeini prinaša družbeno emancipacijo in osvoboditev spolov!

Ruholah Musavi Homeini. Vir: Wikipedia

Anti-zahodni nihilizem zahodnjakov je tako prešel meje, da so ti pripravljeni zagovarjati najbolj brutalne režime, če le v njihovih očeh predstavljajo upor proti namišljenemu zahodnemu neokolonializmu.

Brez sojenja: poboji, množične eksekucije, obešanja, posilstva

Tako pridemo do odgovora, zakaj se zahodne politične in intelektualne elite v zadnjih desetih letih niso nikoli resno zavzele za iransko opozicijo. Med njimi namreč še vedno prevladuje duh podpore iz sedemdesetih let, kjer Homeinija še vedno vidijo kot plemenitega revolucionarja proti brutalnemu monarhističnemu režimu, ki ga je podpiral kapitalistični Zahod.

Seveda ob tem zamižijo na obe očesi in dejstvu, da je Homeini brez sojenja v treh mesecih po prihodu na oblast pobil več ljudi, kot pa jih je umrlo v letu in pol revolucionarnega nasilja. Da je desetletje kasneje pobil še na tisoče političnih zapornikov v množičnih eksekucijah, medtem ko so obešali obsojene po ulicah kar na žerjave, ženske so bile potisnjene v margino pod grožnjo nasilja ter tudi posiljene in ubite, če uveljavljenih teokratskih pravil niso želele upoštevati. Na množične proteste na ulicah zahodnih mest proti nasilni teokraciji, pravicam spolov in gejev, hitrim eksekucijam in osvoboditev žensk še čakamo.

Homeini brez sojenja v treh mesecih po prihodu na oblast pobil več ljudi, kot pa jih je umrlo v letu in pol revolucionarnega nasilja.

Rešitev revolucije – še več nasilja 

V letu 1978 so bili protesti sprva manjši in omejeni na nekaj mest ter lokacij, kot so bile na primer univerze, toda ljudi je zajela manija predvsem po dogodku, kjer je bilo ubitih več kot 400 ljudi. V kinodvorani 'Cinema Rex' je bil podtaknjen požar, iranska notranja policija SAVAK je najprej okrivila marksiste, v preiskavi pa so ugotovili, da so požar dejansko podtaknili revolucionarni islamisti. Toda ljudstvo ni želelo verjeti uradni razlagi, ampak lažnim informacijam iz Homeinijevega štaba, ki je za požar okrivil SAVAK.

Revolucija je tako prešla v višjo prestavo, ljudje so napolnili ulice, tako islamisti kot sekularisti, mednarodna skupnost pa je šahu obrnila hrbet. Reza Pahlavi je vedel, da monarhijo lahko reši izključno nepredstavljivo nasilje nad protestniki, zato je na vladnem zasedanju jasno povedal, da 'če želite nekoga, ki bo pobijal ljudi, potem boste morali najti nekoga drugega'.

Ne glede na razumno odločitev Reze Pahlavija, ki je zavrnil masovno prelivanje krvi, so Iranci sprejeli Homeinijevo laž, tudi tisto o požigu kinodvorane Rex ter v objem sprejeli novo iransko teokracijo, katere prvi ukrep je bil prelivanje krvi.

Ne glede na razumno odločitev Reze Pahlavija, ki je zavrnil masovno prelivanje krvi, so Iranci sprejeli Homeinijevo laž

Konec teokracije in bede?

Danes Iranci ne verjamejo več v Homeinijevo revolucijo, ki je razvito državo pripeljala v jekleno pest nazadnjaške teokracije, neslutenega nasilja, krvavih vojn in ekonomske bede.

Mladi, ki nimajo dela, mladi, ki jih lahko obesijo zaradi spolne identitete, mlade ženske, ki so lahko posiljene in usmrčene zaradi nasprotovanja naglavni ruti, so te dni preplavili ulice po celotnem Iranu. Navkljub tišini zahodnih intelektualcev in političnih elit so zdaj na ulicah iranskih mest, ko milica Basidž nanje strelja s pravimi naboji, ko jih IRGC v zasliševalnih kleteh muči in pretepa in ko jih eksekutorji obešajo v vlažnih mrzlih celicah brez sodnega procesa.

Iranski teokratski režim izgublja – izgubili so Hezbolah, izgubili so Hamas, izgubljajo Jemen, zdaj pa so izgubili še zaupanje domačega prebivalstva. Vprašati se moramo le eno – ali bodo premogli toliko časti kot Šah Reza Pahlavi in zavrnili prelivanje krvi, ali pa bodo po lastnemu ljudstvu udarili z vsemi topovi? Ali prihaja nova doba ali le še en masaker?

Mladi, ki jih lahko obesijo zaradi spolne identitete, ženske, ki so lahko posiljene in usmrčene zaradi nasprotovanja naglavni ruti, so te dni preplavili ulice po celotnem Iranu. 

Izbrano za naročnike
Kokosova kremna sladica v kozarčku
Elitizem za vsakdanjo rabo
Knjiga in dva spominska dogodka na Filipa Terčelja – bolečino Selške doline
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Nove demonstracije v Iranu in zahodna anemičnost
  • 31. 12. 2025
Hamenej vsem protestnikom grozi s smrtjo
  • 10. 01. 2026
Iranska teokracija v šoku – kje si, Evropa?
  • 10. 01. 2026

Ekskluzivno za naročnike

Na volišča je treba v nedeljo
15. 1. 2026 ob 12:00
Populizem brez meja
15. 1. 2026 ob 6:00
Domovina št. 234: Bliža se konec norega mandata
14. 1. 2026 ob 6:10
Vse naročniške vsebine

Prihajajoči dogodki

JAN
17
Lutkovna predstavaFriderik, grajska podgana
17:00 - 17:30
JAN
24
Pripovedovalska predstava Zajčkova hišica
17:00 - 17:35
MAR
29
Janko in Metka
17:00 - 19:00
APR
16
Adi Smolar
19:00 - 21:00
Ogled koledarja