Putin svoje ljudi pospešeno pripravlja na obrambo Matere Rusije
Embed from Getty Images
Ruski predsednik svojo deželo pospešeno pripravlja na velik konflikt, morda kar 3. svetovno vojno. Tudi tako bi lahko strnili sporočila, ki zadnja leta prihajajo iz Kremlja.
Vladimir Putin je tudi letos znatno povečal sredstva za obrambo, ruska vojska pa namerava v prihodnjih letih temeljito prenoviti svoj (zastareli) arzenal.
Vse od ruske priključitve Krima spomladi 2014 odnosi med Rusijo in NATO-m spominjajo na hladno vojno, ki se je seveda še zaostrila s separatističnimi spopadi v Donecku in Lugansku ter rusko udeležbo v Siriji. Kot kaže, je Putin več kot pripravljen peljati militaristično politiko "nove Rusije", ki se trdno zoperstavlja "zahodnemu imperializmu" in je pripravljena braniti svojo domovino oz. vse njene interese za vsako ceno.
Dejstvo je, da se je politična situacija v Rusiji od ukrajinske krize dalje bistveno spremenila in da v skladu s tem poskuša delovati tudi predsednik. Po priključitvi Krima so zahodne države proti Rusiji uvedle obsežne gospodarske sankcije, ki imajo svoj učinek na tamkajšnje gospodarstvo. Še pomembnejši faktor kot sankcije pa je svetovno padanje cen energentov (predvsem nafte), katerih prodaja nanese kar okoli 45 % državnih prihodkov.
Toda vse to je očitno v Putinovi Rusiji drugotnega pomena. Ljudje se danes - vsaj po medijskih temah sodeč - namreč ne ukvarjajo prav dosti s (slabim) materialnim položajem, temveč bolj kako ubraniti veliko Mater Rusijo pred vsemi sovražniki, ki ji pretijo doma in po svetu. Državna televizija namreč praktično vsak večer predvaja junaške posnetke ruskih letal v boju v Siriji ter podobe NATO enot, ki naj bi ogrožale ruske meje.
In čeprav se ruski vojaški proračun povečuje že od l. 2012, je z letom 2014 resnično dobil zagon. Letos bodo neposredni obrambni izdatki znašali 3,4 % državnega BDP, skupaj s posrednim financiranjem pa za l. 2016 znašajo kar 5,4 % BDP (za primerjavo: ameriški 3,3 %). V ta del stroškov spada denimo tudi financiranje pred nekaj leti ustanovljene Narodne garde, ki spada pod neposredno Putinovo poveljstvo in šteje okoli 330.000 mož.
Ruska vojska izvaja obsežne promocijske aktivnosti med mladimi, celo med osnovnošolci, ki se lahko udeležijo dobro obiskanih vojaških taborov. Poleg tega ima v prihodnjih letih namen obsežno posodobiti svojo oborožitev, ki je danes realno gledano zastarela in bistveno slabša od NATO-ve. To vključuje tako konvencionalno kot jedrsko oz. raketno obrožitev.
Dejstvo je, da je Vladimir Putin izjemno spreten politik in zmore marsikatero negativno situacijo predstaviti v pozitivni luči oz. dovolj preusmeriti pozornost na druge, ugodnejše teme, da ljudje nanjo pozabijo. To še kako velja tudi za situacijo v zadnjih letih, ko Rusija že 4 leta beleži recesijo.
Kot prekaljen politični maček je namreč uporabil eno osnovnih pravil politike: če je domača situacija slaba, poišči zunanjega (resničnega ali namišljenega) sovražnika, v ljudi naseli strah in jih prepričaj, da so v nevarnosti. Toliko bolje, če ob tem dobijo občutek mogočnosti oz. da so del "nečesa velikega, epskega", kakor mnogi Rusi dojemajo spremembo svoje dežele pod Putinom - za mnoge je Rusija spet velesila, enakovredna ZDA.
In čeprav je v zadnjih mesecih ruski predsednik začel to retoriko še stopnjevati - na srečanju vojaških poveljnikov v Sočiju konec novembra je denimo govoril celo o "pripravljenosti industrije in velikih podjetij preusmeriti svojo proizvodnjo v vojaške namene" kot o temelju nacionalne obrambe (o tem pred nekaj dnevi piše tudi Newsweek) - je potrebno to dojemati predvsem v tej luči.
Naslednje leto so v Rusiji namreč volitve, na katerih bo Putin s svojo stranko Enotna Rusija verjetno nastopil predvsem z agendo narodne obrambe. Poleg tega je treba upoštevati, da je Rusija drugi največji svetovni proizvajalec orožja, ki je pomembna industrijska panoga, ki lahko denimo z obsežnimi državnimi naročili pomembno pripomore h gospodarski rasti.
Tako je dosti bolj kot neposreden spopad Rusije (ki si ga Putin prav gotovo ne želi za nobeno ceno, saj je preveč pameten, da ne bi vedel, kam bi to peljalo) z Zahodom ali kom drugim verjetno nadaljevanje lokalnih konfliktov (ali kvečjemu regionalnih) po svetu, kjer bo Rusija še naprej v skladu s svojimi interesi podpirala nasprotno stran kot Zahod.
Ruski predsednik svojo deželo pospešeno pripravlja na velik konflikt, morda kar 3. svetovno vojno. Tudi tako bi lahko strnili sporočila, ki zadnja leta prihajajo iz Kremlja.
Vladimir Putin je tudi letos znatno povečal sredstva za obrambo, ruska vojska pa namerava v prihodnjih letih temeljito prenoviti svoj (zastareli) arzenal.
Vse od ruske priključitve Krima spomladi 2014 odnosi med Rusijo in NATO-m spominjajo na hladno vojno, ki se je seveda še zaostrila s separatističnimi spopadi v Donecku in Lugansku ter rusko udeležbo v Siriji. Kot kaže, je Putin več kot pripravljen peljati militaristično politiko "nove Rusije", ki se trdno zoperstavlja "zahodnemu imperializmu" in je pripravljena braniti svojo domovino oz. vse njene interese za vsako ceno.
Kako se v zadnjih letih spreminja Rusija
Dejstvo je, da se je politična situacija v Rusiji od ukrajinske krize dalje bistveno spremenila in da v skladu s tem poskuša delovati tudi predsednik. Po priključitvi Krima so zahodne države proti Rusiji uvedle obsežne gospodarske sankcije, ki imajo svoj učinek na tamkajšnje gospodarstvo. Še pomembnejši faktor kot sankcije pa je svetovno padanje cen energentov (predvsem nafte), katerih prodaja nanese kar okoli 45 % državnih prihodkov.
Toda vse to je očitno v Putinovi Rusiji drugotnega pomena. Ljudje se danes - vsaj po medijskih temah sodeč - namreč ne ukvarjajo prav dosti s (slabim) materialnim položajem, temveč bolj kako ubraniti veliko Mater Rusijo pred vsemi sovražniki, ki ji pretijo doma in po svetu. Državna televizija namreč praktično vsak večer predvaja junaške posnetke ruskih letal v boju v Siriji ter podobe NATO enot, ki naj bi ogrožale ruske meje.
In čeprav se ruski vojaški proračun povečuje že od l. 2012, je z letom 2014 resnično dobil zagon. Letos bodo neposredni obrambni izdatki znašali 3,4 % državnega BDP, skupaj s posrednim financiranjem pa za l. 2016 znašajo kar 5,4 % BDP (za primerjavo: ameriški 3,3 %). V ta del stroškov spada denimo tudi financiranje pred nekaj leti ustanovljene Narodne garde, ki spada pod neposredno Putinovo poveljstvo in šteje okoli 330.000 mož.
Ruska vojska izvaja obsežne promocijske aktivnosti med mladimi, celo med osnovnošolci, ki se lahko udeležijo dobro obiskanih vojaških taborov. Poleg tega ima v prihodnjih letih namen obsežno posodobiti svojo oborožitev, ki je danes realno gledano zastarela in bistveno slabša od NATO-ve. To vključuje tako konvencionalno kot jedrsko oz. raketno obrožitev.
Kako razložiti militarizacijo države?
Dejstvo je, da je Vladimir Putin izjemno spreten politik in zmore marsikatero negativno situacijo predstaviti v pozitivni luči oz. dovolj preusmeriti pozornost na druge, ugodnejše teme, da ljudje nanjo pozabijo. To še kako velja tudi za situacijo v zadnjih letih, ko Rusija že 4 leta beleži recesijo.
Kot prekaljen politični maček je namreč uporabil eno osnovnih pravil politike: če je domača situacija slaba, poišči zunanjega (resničnega ali namišljenega) sovražnika, v ljudi naseli strah in jih prepričaj, da so v nevarnosti. Toliko bolje, če ob tem dobijo občutek mogočnosti oz. da so del "nečesa velikega, epskega", kakor mnogi Rusi dojemajo spremembo svoje dežele pod Putinom - za mnoge je Rusija spet velesila, enakovredna ZDA.
In čeprav je v zadnjih mesecih ruski predsednik začel to retoriko še stopnjevati - na srečanju vojaških poveljnikov v Sočiju konec novembra je denimo govoril celo o "pripravljenosti industrije in velikih podjetij preusmeriti svojo proizvodnjo v vojaške namene" kot o temelju nacionalne obrambe (o tem pred nekaj dnevi piše tudi Newsweek) - je potrebno to dojemati predvsem v tej luči.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Naslednje leto so v Rusiji namreč volitve, na katerih bo Putin s svojo stranko Enotna Rusija verjetno nastopil predvsem z agendo narodne obrambe. Poleg tega je treba upoštevati, da je Rusija drugi največji svetovni proizvajalec orožja, ki je pomembna industrijska panoga, ki lahko denimo z obsežnimi državnimi naročili pomembno pripomore h gospodarski rasti.
Tako je dosti bolj kot neposreden spopad Rusije (ki si ga Putin prav gotovo ne želi za nobeno ceno, saj je preveč pameten, da ne bi vedel, kam bi to peljalo) z Zahodom ali kom drugim verjetno nadaljevanje lokalnih konfliktov (ali kvečjemu regionalnih) po svetu, kjer bo Rusija še naprej v skladu s svojimi interesi podpirala nasprotno stran kot Zahod.
Zadnje objave
Kot je bilo obljubljeno: sporne prehranske smernice so umaknjene
11. 6. 2026 ob 18:09
Vlada na seji preklicala ukrepe proti Izraelu in opravila nekaj kadrovskih menjav
11. 6. 2026 ob 17:57
Premier Janša obljubil, da bodo z državno pomočjo pohiteli
11. 6. 2026 ob 17:53
»Mi danes nimamo ničesar« – Toča kmete na Ptujsko-Dravskem polju potisnila ob zid
11. 6. 2026 ob 16:27
Ujma je ponoči odkrivala strehe in klestila kmetijske površine
11. 6. 2026 ob 13:54
Novoletna 'zabava' dobila epilog – v Kranju so kazensko ovadili štiri osebe
11. 6. 2026 ob 11:42
Ekskluzivno za naročnike
Vojna zastav
11. 6. 2026 ob 6:00
Ljudskofrontna koalicija – ne, hvala (9. del): Cerkev stopi v past
10. 6. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
JUN
12
JUN
12
JUN
13
Sveta maša ob breznu Zalesnika v Trnovskem gozdu
16:00 - 18:00
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
1 komentar
AlojzZ
Kako razložiti militarizacijo države?
Moj odgovor:
Utrjevanje oblasti. Nekaterih družb pač ne moreš voditi demokratično.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.