Razmere na turško-grški meji se umirjajo, vstopili smo v deseto leto spopadov v Siriji

Embed from Getty Images

Turčija je sporočila, da ustavlja ustavi dvotedensko operacijo, s katero je v Evropo želela spraviti več deset tisoč migrantov.  Te je Turčija sedaj iz turško-grške meje začela prevažati nazaj do Carigrada, število poskusov prehodov meje pa se je iz tisoč na dan zmanjšalo na nekaj sto.

Po navedbah grških uradnikov v petek nobeden od poskusov ni bil uspešen, čeprav so se spopadi na meji nadaljevali. Medtem ko se je svet navadil na realnost pandemije koronavirusa, pa smo včeraj vstopili v deseto leto spopadov v Siriji, ki so že vsa leta vzrok humanitarne in migrantske krize. 

Turčija po pogovorih z EU stopila korak nazaj

Razplet dogodkov na meji EU gre razumeli kot signal, da so turške oblasti ponovno pripravljene nadzorovati svoje meje in preprečiti drugi val migracij, poroča New York Times. Koliko denarja je v ta namen Erdoganu, ki je pretekli teden sestankoval v Bruslju, obljubila EU, je za enkrat neznano.

Predsednica evropske komisije je dejala, da podporo potrebujejo tako migranti kot tudi Grčija in Turčija. Slednja bo po ocenah analitikov uspela izsiliti tudi pridružitev carinski uniji in lažji dostop do viz za vstop v EU za turške državljane.

Migranti izrabljeni kot sredstvo pritiska

Mejni spopadi, ki so se na meji s Turčijo dogajali zadnje tedne, so vzbudili strah pred novo migracijsko krizo. Videli smo jezne in burne odzive obeh vlad, ki sta druga drugo obtoževali spornih dejanj.

Turške oblasti so tako na grško stran metale dimne bombe in solzilce, turški vojaki so pomagali pri podiranju grške ograje ter poskušali preprečiti vračanje migrantov, ki so uspeli prodreti v Grčijo. Tudi migranti so na grške vojake metali kamenje in z nasiljem poskušali prebiti mejo. Grki so se odzvali z močno obrambo, opozorilnimi streli, solzilcem in vodnimi topovi.

Vstopili smo v deseto leto vojne v Siriji

Hkrati smo včeraj vstopili v deseto leto, od kar so turške in ruske čete začele skupne patrulje v provinci Idlib na severozahodu Sirije, po tem ko se je množica demonstrantov udeležila protivladnega protesta.

Največji nemiri so prvič izbruhnili 15. marca 2011 v Damasku, protestniki pa so zahtevali prenehanje štiridesetletne vladavine družine Asad. Nasprotniki Bašarja al Asada so se organizirali v svobodno sirsko vojsko in s podporo zahodnih in arabskih držav osvojili velik del ozemlja v državi. V vojno so se vpletle številne države in drugi mednarodni igralci. Med drugim je nastala tudi skrajna teroristična skupina Islamska država.

Turčija je lani začela tudi boj proti Kurdom, ki jih ima za teroristično organizacijo in tako osvojila del ozemlja ob sirski meji. Spopadi med turškimi in ruskimi silami so se zadnjič prekinili s premirjem, kljub temu pa so tudi zadnji spopadi povzročili novo humanitarno krizo. Assadov režim s podporo Rusije, Irana in Hezbollaha sedaj obvladuje približno 70 % ozemlja Sirije, v državi pa so še vedno prisotni vojaki Rusije, Irana, Turčije, ZDA in njenih zaveznikov.

11 milijonov preseljenih, preko 384.000 mrtvih

V tem času se je po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice zaradi vojne preselilo 11 milijonov ljudi, ubitih pa je bilo več kot 384.000, vključno z okrog 116.000 civilisti. Konca mednarodne humanitarne krize, ki je s tem nastala, ni videti.

Nekdanji visoki komisar OZN za begunce Antonio Guterres je ob tem na Twitterju zapisal, da spopadi niso prinesli ničesar, razen uničenja in bede, največjo ceno pa so plačali civilisti. "Ni vojaške rešitve. Čas je, da damo priložnost za delo diplomaciji," je še dodal.

The conflict in Syria is entering its tenth year.

A decade of fighting has brought nothing but ruin and misery. And civilians are paying the gravest price.

There is no military solution.

Now it is the time to give diplomacy a chance to work.

— António Guterres (@antonioguterres) March 12, 2020

Sirija zaenkrat še ni zabeležila nobenega potrjenega primera koronavirusa. Svetovna zdravstvena organizacija je sicer ocenila, da je tveganje za izbruh v državi zelo veliko. Država je sicer zaprla šole in univerze ter verske ustanove, kot ena redkih držav pa ni pa prekinila letov z Iranom.

V državi deluje le okrog polovica javnih bolnišnic, pa še te slabo. Sirski observatorij za človekove pravice je poročal, da je do izbruha virusa že prišlo v provincah Tartous, Damask, Homs in Latakia, a so medicinskemu osebju prepovedali, da bi govorili o virusu. Poročila o okužbah so se širila tudi po medijih in socialnih omrežjih.