Reformna impotenca Cerarjeve vlade vidna tudi iz Bruslja

Evropska komisija je v rednem poročilu ocenila šibke točke držav članic na družbeno-ekonomskem področju ter ponovno posredovala predloge, ki naj določijo smernice njihovih ekonomskih politik za naslednje leto in pol.

Za Slovenijo poročilo, glede na prejšnja, pravzaprav ne prinaša nič novega. Ključna ugotovitev je odsotnost nujnih reformnih prizadevanj oblasti. 

Slovenijo iz Bruslja tako ponovno pozivajo k izvedbi reform v zdravstvenem in pokojninskem sistemu, k pospešitvi privatizacije in olajšanju dostopa podjetjem na slovenski trg.  

Načrti zdravstvene in pokojninske reforme še vedno odprti

Čeprav je Slovenija predstavila predloge za reformo zdravstvenega sistema, novega zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki predstavlja temelj reform, Slovenija ni sprejela, zaradi česar komisija ugotavlja, da je vprašanje, kako bo Slovenija v prihodnosti izboljšala učinkovitost, dostopnost in kvaliteto zdravstva, še vedno odprto.

Še leta 2017 je Slovenija sprejela dokument za začetek modernizacije sistema pokojnin in invalidskega zavarovanja. Toda konkretnega načrta še vedno ni in kljub dogovoru med socialnimi partnerji in vlado, na podlagi katerega naj bi reformo sprejeli do leta 2020, postopek reforme še ni bil sestavljen.

Tako še vedno ostajajo izzivi v zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, ki bi spodbujal poznejše upokojitve, usmerjanju poklicev in zmanjšanju tveganja za revščino pri starosti.

Dolgotrajna brezposelnost si od krize še ni opomogla

Zahvaljujoč ekonomski rasti se je število ljudi, ki so na robu revščine ali pa so socialno izključeni, zmanjšalo, vendar pri starejših generacijah ostaja višje od povprečja EU. In čeprav se je stopnja brezposelnosti zmanjšala, dolgotrajna brezposelnost ostaja nad ravnjo izpred krize ter še vedno predstavlja skoraj polovico vseh brezposelnih.

Največje vprašanje ostajajo starejši delavci, saj je njihova stopnja zaposlenosti med najnižjimi v EU. Ker se slovenska družba stara, se delovno sposobno prebivalstvo in ponudba delovne sile krči. Čeprav je slovenska vlada pripravila strategijo aktivnega staranja, konkretnih akcijskih načrtov še vedno ni.

Staranje prebivalstva tudi zahteva večjo udeležbo pri izobraževanju odraslih, ki bi izboljšala njihove možnosti za zaposlovanje. Te se od leta 2010 zmanjšujejo in so še posej majhne pri nizkokvalificiranih in starejših delavcih. Analiza politik trga dela kaže, da večina programov deluje, čeprav število vključenih brezposelnih ostaja relativno nizko. Novi zakon o delovnih razmerjih iz leta 2013 je očitno pomagal določenim ranljivim skupinam, še vedno pa ni rešil vprašanja o zaposlitvah za določen čas.

Podjetja se dušijo v regulacijah

Naraščajoča ovira za rast majhnih in srednjih podjetij postaja dostop do finančnih sredstev, ki je še vedno v veliki meri odvisno od bančnih kreditov. Trenutni ukrepi tega niso izboljšali, sploh ne za inovativna podjetja.

V Sloveniji je relativno malo hitro rastočih podjetij, tem pa primanjkuje zadostna podpora za širitev in rast.

Ključna ovira razmahu podjetništva so visoka regulativa in birokratska bremena, ki veljajo za najbolj problematičen faktor pri poslovanju v Sloveniji. Večinoma gre za nestabilnost in zapletenost davčnih postopkov, pa tudi dejstvo, da je na obravnavo poslovnih sporov na sodišču treba čakati leto dni. In čeprav je Slovenija ustvarila vzvode za zmanjšanje upravnega bremena, večina slednjega še ni bila izvedena.

Javna naročila so nepregledna

V Bruslju so opozorili tudi na problem neučinkovitosti in pomanjkanja preglednosti javnih naročil. Konkurenca med ponudniki je razmeroma nizka, kot je tudi nizka zaščita pred korupcijo in dogovarjanjem med ponudniki. Pod vprašaj postavljajo tudi neodvisnost Državne revizijske komisije, ki je omejena zaradi postopka imenovanja svojih članov. In čeprav sta gospodarski kriminal in korupcija po oceni oblasti v preteklih letih ustvarila veliko škodo, so reforme proti korupciji še vedno v čakanju.

Komisija je opazila tudi visok odstotek državnega deleža v zasebnem sektorju in dejstvo, da reforme za privatizacijo potekajo zelo počasi. Pri tem opozarja, da bi postopek privatizacije na dolgi rok povečal uspešno delovanje podjetjih v EU-ju in zmanjšal tveganje za javne finance.