Posnetki podrobno: Dejan Paravan razkrije resnične načrte z Gen-I - privatizacijo
V prisluhe se je, kot je že sam napovedal in s tem dejansko potrdil pristnost posnetkov, ujel tudi Dejan Paravan. Aktualen položaj v Gen-I, ko je nadzor 50-odstoten, ekonomsko lastništvo pa 100-odstotno, ni smiseln in ni možnosti, da bi ostali na tej poti. Obstajata samo dve možnosti: povsem državna last ali pa privatizacija, je v posnetku, objavljenem na strani anti-corruption2026.com, povedal Dejan Paravan, dolgoletni prijatelj in sodelavec premierja Roberta Goloba. Sam ocenjuje, da bi bila z vidika države privatizacija boljša možnost. Objavljamo prepis pogovora.
Posnetek je sestavljen iz šestih izsekov, ki so deli več pogovorov na različnih lokacijah. Dialog poteka v angleškem jeziku, vprašanj sogovornika/ce Dejana Paravana se večinoma ne razume dobro. Spodnji zapis je tako osredotočen na besede slovenskega sogovornika, ki smo jih prevedli in zapisali dobesedno.
Razgaljen - Dejan Paravan; o svojem delu v Gen-i, ki je tudi 'njegov otrok', o tesnih povezavah z Robertom Golobom in o tem, da je Gen-i v slepi ulici in da RG želi privatizirati Gen-i👉https://t.co/mS3ZqpWB5r pic.twitter.com/VPYizfZPKI
— Domovina (@Domovina_je) March 13, 2026
Zapis besed Dejana Paravana
(1. del)
Dejan Paravan: V obdobju Gen-I, v teh prvih 18 letih, sem bil generalni direktor. Ves čas sem delal na sedežu podjetja, hkrati pa sem bil direktor več hčerinskih družb, predvsem v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem.
(2. del)
Dejan Paravan: Gen-I je podjetje za trgovanje in prodajo energije. Nato sem prešel v GEN, ki je slovenski energetski nosilec in proizvajalec električne energije. Ima različna sredstva, predvsem jedrsko energijo, pa tudi hidroelektrarne. Je tudi največji lastnik Gen-I, zato sem pravzaprav napredoval na višjo raven.
Sogovornik: (nerazumljivo)
Dejan Paravan: Ta holding je 100-odstotno v državni lasti. Tam sem bil tri leta. Veliko sem se ukvarjal z delovanjem skupine, predvsem pa z največjim projektom, ki smo ga imeli – gradnjo nove jedrske elektrarne v Sloveniji. Podjetje namreč razvija projekt za izgradnjo nove jedrske elektrarne blizu hrvaške meje.
(3. del)
Dejan Paravan: Pri državnih podjetjih pa je tako, da v resnici ni pravega lastnika. Prisotne je veliko politike, veliko pritiskov in ciljev, ki niso vedno jasno opredeljeni ali povsem enostavni. Ne gre za to, da se s tem ne bi bil sposoben soočiti – pravzaprav sem svoje delo opravljal precej dobro. Preprosto pa to ni moj osebni cilj in ni nekaj, kar bi si želel početi.
(4. del)
Sogovornik: (nerazumljivo) Koliko se morate ukvarjati z regulativnim okoljem?
Dejan Paravan: Zelo dobro sem seznanjen z njim, očitno. Delal sem v državnem podjetju in imel neposreden stik z ministrom, predsednikom vlade in ostalimi, zagotovo.
(5. del)
Dejan Paravan: Lastnik podjetja je GEN Energija, kjer sem bil direktor. Oni so pravzaprav (nerazumljivo) … narediti ta korak. Ko sem bil tam direktor, smo tudi razpravljali, so opravili tudi analizo in ugotovili, da smo v slepi ulici. To sem razumel. To je bila tudi ena mojih – ne nalog … Moral sem razčistiti ta izziv. Je tudi moj 'otrok' in razumel sem, kako stvari delujejo. Vedel sem, kakšna je širša slika.
Skupaj s svetovalci, ki so med t. i. 'Big Four', in analitiki smo naredili podrobne analize ter izračunali različne scenarije. Dokumenti, ki smo jih pripravili, kažejo, da sta v resnici možni samo dve poti. Prva možnost je, da ostane struktura takšna, kot je zdaj. Toda to nima prihodnosti, zato to sploh ni realna možnost. Ali greš v stoodstotno lastništvo in lastnica postane država. To pomeni, da bo rast ...
Sogovornik: (nerazumljivo)
Dejan Paravan: To tudi pomeni, da je tudi nadzor in upravljanje stoodstotno, kar ima določen smisel.
(6. del)
Dejan Paravan: Položaj, kakršen je sedaj, ko je nadzor 50-odstoten, ekonomsko lastništvo pa 100-odstotno, pa nima nobenega smisla. Ostati na tej poti torej ni možnost. Lahko greš levo ali desno. Levo pomeni 100-odstotno državno last, druga pa privatizacija. Sam menim, da je z vidika države druga pot boljša. Bolje je imeti na primer 40 odstotkov tega (zelo velikega in uspešnega podjetja) kot pa 100 tega (precej manjšega podjetja).
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.