Resni.ca bi s koalicijo prepovedala mavrične zastave, opozicija na nogah

Državni zbor je danes obravnaval predlog za dopolnitev zakona o grbu, zastavi in himni. Z njim bi prepovedal simbole, za katere ni zakonske podlage, na poslopjih javnih institucij – na primer obešanje zastav v podporo določeni državi ali skupnosti. Koalicija predlog Resni.ce podpira, z izjemo Demokratov, ki so zaenkrat neopredeljeni. V opoziciji predloga ne podpirajo, med drugim koaliciji očitajo, da vodi kulturni boj. Predlagatelji in vlada spremembo utemeljujejo z zagotavljanjem politične nevtralnosti institucij. Razpravo je zaznamoval spor med poslanci – opozicijske vrste je razburilo vprašanje poslanca SDS ali je predsednica republike samo predsednica pedrov in lezbijk ali je predsednica vseh.

Predsednik DZ in poslanec Resni.ce Zoran Stevanović je ob predstavitvi dopolnitev zakona o grbu, zastavi in himni poudaril, da javne stavbe niso prostor za izražanje osebnih, političnih ali aktivističnih stališč njihovega trenutnega vodstva. »Objekt državnega organa, občine, javnega zavoda, javne agencije, javnega sklada ali nosilca javnega pooblastila ni zasebna površina posameznega predstojnika,« je dejal. Po njegovih besedah bi predlog uvedel enotno pravilo: uporaba oznake bi bila dovoljena, če zanjo obstaja izrecna pravna podlaga, sicer pa ne. Zatrdil je, da merilo ne bi bila vsebina sporočila ali njegova politična zaželenost.

Predlog po njegovem pojasnilu ne spreminja uporabe državnih in drugih simbolov, ki že temelji na ustavi, zakonih, mednarodnih pogodbah ali drugih predpisih. Med njimi je navedel simbole EU, občin, avtohtonih narodnih skupnosti, tujih držav in mednarodnih organizacij. Ocenil je, da bi ureditev zmanjšala samovoljno odločanje ministrov, županov in direktorjev ter okrepila pravno predvidljivost.

Poslanka Svobode Jana Jerman je predlog označila za slabo napisan in parlamentarni večini očitala napačne prioritete. Po njenem bi se moral DZ posvečati življenjskim stroškom, zdravstvu, stanovanjskim težavam in konkurenčnosti gospodarstva. Opozorila je, da predlagani člen sega precej dlje od palestinskih, ukrajinskih, izraelskih ali mavričnih zastav, saj odpira vprašanje skoraj vsake oznake na javnih ustanovah.

Kot primer je navedla črno zastavo ob smrti zaposlenega in vprašala, katera izrecna pravna podlaga bi omogočala njeno izobešanje. Izpostavila je oznako Unicefove varne točke na parlamentu: »Ali bomo morali po uveljavitvi tega zakona odstraniti tudi oznako, ki otroku sporoča, da lahko tukaj poišče pomoč, če zanjo ne obstaja izrecna pravna podlaga?« Podobne nejasnosti po njenem nastajajo pri krvodajalskih akcijah, kampanjah proti nasilju nad ženskami in izrazih podpore ob naravnih nesrečah. Predlagatelje je pozvala, naj jasno določijo, kaj želijo prepovedati in kaj dopustiti, ter pred nadaljnjo obravnavo odpravijo neživljenjske posledice predloga.

Poslanka Levice Asta Vrečko je predlog označila za nadaljevanje kulturnega boja, ki se je po njenem začel z odstranitvijo palestinske zastave s poslopja vlade in mavrične zastave z ministrstva za kulturo. Strinjala se je, da morajo institucije zagotavljati enakopravno obravnavo in delovati brez diskriminacije, zavrnila pa širše razumevanje njihove nevtralnosti. »Država ne more in ne sme biti nevtralna do krivic,« je poudarila. Izobešanje ukrajinske, palestinske ali mavrične zastave je opisala kot izraz solidarnosti z napadenimi in manjšinami. Resnici je očitala, da jo motijo zastave na javnih stavbah, ne pa neplačani delavci, ki jih gradijo. Napovedala je, da v Levici predloga ne bodo podprli, saj po njihovi oceni preusmerja pozornost od življenjskih stroškov in delavskih pravic.

Poslanec Andrej Černigoj (NSi, SLS, Fokus) je napovedal podporo predlogu, saj po njegovem javne stavbe ne smejo biti prostor merjenja vpliva posameznih političnih ali družbenih skupin. Poudaril je, da slovenska zastava, grb in himna pripadajo vsem državljanom, ter pozdravil pogostejše izobešanje slovenskih, evropskih in občinskih zastav. Kritičen je bil do poveličevanja simbolov nekdanje države, pri čemer je spomnil na napad JLA ob osamosvojitvi.

Prejšnji vladi je očital ideološko vsiljevanje, na javnih ustanovah pa bi morali biti po njegovem v ospredju simboli, ki povezujejo vse državljane. »Grbi lastne države oziroma naše države niso enakovredni transparentom dnevnega ozaveščanja,« je poudaril. Zavrnil je razumevanje predloga kot odrekanja pravice posameznikom do izražanja in opozoril na po njegovi oceni prisotno zmanjševanje pomena državnih simbolov v razpravi.

Poslanka SDS Adrijana Kocijančič je podprla predlog in ocenila, da imajo Slovenci težave s spoštovanjem države in njenih simbolov. Izpostavila je proslavi ob vrnitvi Primorske k matični domovini v Lipici letos in Ilirski Bistrici lani, na katerih so po njenih navedbah med obiskovalci vihrale jugoslovanske zastave.

Vprašala se je, kako se je ob tem počutila slavnostna govornica, predsednica republike Nataša Pirc Musar. Rdečo zvezdo je povezala s povojnimi poboji in opozorila na vprašanje pokopa žrtev. Zavzela se je še za prihodnjo dopolnitev slovenske himne, česar obravnavani predlog sicer ne ureja. Ob sklicevanju na pisatelja Borisa Pahorja je predlagala, da bi sedmi kitici Zdravljice dodali kitico, posvečeno Slovencem: »Dodali bi še kitico, v kateri bi seveda poveličevali sebe, ker je to naša država, naša himna.«

Poslanka SD Andreja Katič je opozorila na morebitno neskladje predloga z zakonom o varstvu javnega reda in miru, ki po njenih navedbah že ureja uporabo tujih zastav, dopušča njihovo izobešanje v znak solidarnosti in predvideva drugačne globe. »Res me zanima, čemu je pravzaprav ta zakon namenjen, če imamo materijo urejeno že v drugem zakonu,« je dejala in vprašala, po katerem predpisu bodo ukrepali pristojni organi.

Ocenila je, da je predlog namenjen predvsem preprečevanju izobešanja palestinskih in mavričnih zastav, lahko pa bi zajel še oznake podpore športnikom, humanitarnim pobudam in otrokom prijaznim mestom. Izpostavila je kratek rok za prilagoditev: zakon bi po njenih navedbah začel veljati dan po objavi, nedovoljene oznake pa bi morali odstraniti v 24 urah od njegove uveljavitve.